»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin

"Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup."

V sredo se je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma odvila projekcija nemega filma Erotikon ob spremljavi komorne zasedbe Orchestra of the Imaginary pod vodstvom dirigenta, pianista in avtorja glasbe Andreja Goričarja. Glasbeno-filmski projekt, ki je nastal na pobudo Slovenske kinoteke je bil hitro razprodan, ljubiteljem tega žanra pa je spremljanje omogočil Program ARS z neposrednim radijskim in video prenosom dogodka. Več v prispevku Katje Ogrin, prebral ga je Renato Horvat.

Novo partituro za klasiko nemega filma s slovensko filmsko zvezdo Ito Rina v glavni vlogi je pri skladatelju Andreju Goričarju naročila Slovenska Kinoteka, kjer je Goričar že vrsto let hišni pianist. Film češkega režiserja Gustava Machatýja je v tej vlogi že nekajkrat spremljal pri klavirju, ena od improvizacij pa je služila tudi kot izhodišče za novo partituro, ki so jo navdahnile filmska fotografija, montaža, kadriranje in nenazadnje lepota in čutnost glavne igralke. Glasba je svojo svetovno premiero doživela oktobra letos na jubilejnih 40. dnevih nemega filma v italijanskem Pordenonu, kjer je doživela stoječe ovacije, nedvomno navdušila pa je tudi domače občinstvo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob slovenski premieri.

Skladatelj je osrednjo tematiko filma izrazil s tangom, ki je v svojih variacijah uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup, izvrstno pa je poudaril tudi elemente napetosti, pričakovanja in tveganja. Neoromantični elementi so zaobjeli mehkobo glasbenega občutja, jazzovski vložki pa dodali ščepec igrivosti, hudomušnosti in komike.

Komorna zasedba glasbenikov, ki so se ob tej priložnosti združili pod imenom Orchestra of the Imaginary je bila izbrana premišljeno. Klarinet, saksofon, dve violini, viola, violončelo in klavir se zlijejo v ravno prav melanholično, tenkočutno, strastno a mehkobno glasbeno govorico, s katero je sladatelj filmski klasiki dodal novo, privlačnejšo podobo.  Goričarjeva partitura je že tretja, ki je nastala za film Erotikon a se na predhodni različici, deli Erna Košt'ala in Jana Klusáka, skladatelj zavestno ni želel opreti, navdih pa je raje iskal v zgodbi sami in predvsem tišini, ki tako močno zaznamuje sam film. Glasba je tekoča in gledalca spretno vodi skozi filmske prizore ter mu zelo jasno, a nevsiljivo ponuja spremljavo pri doživljanju zgodbe same, brezčasno lepoto Ite Rina pa glasbeno uokvirja in povzdiguje. Ljubitelju Erotikona partitura Andreja Goričarja ponuja novo, romantično doživetje filma, ki je sicer označen kot pionirsko delo filmske erotike. Vseh, ki film gledajo prvič pa ne obremenjuje s svojo pretencionostjo, marveč nevsiljivo podpira čutno doživetje te avantgardne vizualne pripovedi.