Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Veronika Razpotnik: Krekspot na požarnih štengah

17.01.2022

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.

Ljubljana : Književno društvo Hiša Poezije, 2021

»[o]bčutki so zato / da se jih ignorira,« je verz Veronike Razpotnik, zapisan v njenem pesniškem prvencu z drznim in vznemirljivim naslovom Krekspot na požarnih štengah. A že po nekaj prebranih straneh nam postane jasno, da je trditev v popolnem kontrastu s tematiko in atmosfero te zbirke. Avtorica namreč pesem za pesmijo, stran za stranjo odpira poetična vrata v vsakič novo intenziteto emocij, občutij, doživetij in vznesenosti, ki se vežejo na motive in topike ljubezenskih razmerij, spolnosti, travm, nasilja, družbenega upora, depresij in drugih psiholoških težav. V navezavi na to bi zbirko lahko razdelili na več (tematskih) sklopov, ki jih naznanjajo citati slovenskih in tujih pesnikov ter pesnic, kot so Dragoslava Barzut, Begoña Callejón, Josip Osti in Uroš Zupan.

Pesnica je pri liriziraciji svoje snovi zelo neposredna, surova, razgalja brutalnost in ranljivost nekega razpoloženja oziroma čustvenega ali eksistenčnega stanja. Verzi so kratki in udarni, izostreni v svoji povednosti oziroma izpovednosti, podkrepljeni z močnim ritmom, ali kot piše Dejan Koban v spremni besedi, gre za »žmohtne kratke doze močnih pripovedi, ki bralki oz. bralcu ne pustijo niti enkrat normalno vdihniti in izdihniti«. Čeprav v pesmih zaznavamo razne pesniške figure, kot so na primer prispodobe in primerjave, pa pesnica ne ustvarja zapletene, kompleksne mreže metaforike, zdi se, da želi, da nas udari teža prisotnega, izpovedanega, realnega.

Pesniški imaginarij Krekspota nikakor ni prostor, kamor bi vstopali po veselje, uteho ali prizore srečne, izpolnjujoče ljubezni. Ravno nasprotno: ta svet je raztrgala, fragmentirala destruktivna sila, srečujemo se z bolečo portretistiko podtalnih, senčnih tokov sedanjosti in mlade ženske v njej. Če parafraziramo »divjo« Kathy Acker, svet je bolečina in nikamor ne moremo zbežati. To so verzi medkomunikacijskega, medosebnega šuma in zloma, vsako ljubezensko razmerje se zdi že vnaprej zaznamovano z izgorelostjo, minevanjem, subjektinja ostaja sama s potemnelim hrepenenjem. Na to se pogosto vežejo prizori nasilja nad telesom, mazohizma, ki kot da se poraja iz manka ljubezenske intime, ali pa jo na takšen način želi sploh vzpostaviti. V eni izmed pesmi tako lahko beremo: »želim si da bi me vrgel ob steno / me držal za vrat / da ne morem vdihniti / upam da me boš danes porezal / in na tla s krvjo napisal moja si«.

Čeprav je, kot že rečeno, zbirka narativno zelo neposredna, upodobitve nasilja ostajajo dvoumne, kar daje pesmim dodatno intrigantnost. Nasilje se namreč po eni strani pojavlja kot želja, kot nekaj, kar subjektinja potrebuje, kar konsenzualno zahteva zase za nekakšno končno razpustitev ali olajšanje, hkrati pa deluje že preveč destruktivno, patološko, uničujoče, kot stopnjevanje psihičnega demoliranja. V tej luči lahko na primer beremo naslednje verze: »daj / pridi še zadnjič k meni / klofni me kakor mušico / še en šamar mi manka / da dokončno razpadem«.

Močni in neomahljivi so tudi izrazi spolnosti, v kateri se sicer izraža tudi vitalna erotična sila, a se zdi, da večkrat prevlada tanatos, ki teži k transgresiji, agresiji, izničenju. Pesnica sicer odločno in ponosno deklarira svojo biseksualnost in zapisuje homoerotično slo, kar je morda najbolj očitno v pesmi 2D lezba, kjer svojo spolno identiteto združi z elementom družbenega: »pozno ponoči ližem bejbiko s pirsom v klitorisu / in mislim na mini revolucije / ki mi postrojene v vrsto mahajo / ko iz muzeja hitim na protest«.

S takšno poetiko Veronika Razpotnik v določeni meri spominja na Pat Parker, ki je svoje lezbične izkušnje pogosto združevala z družbeno revolucijo. Po drugi strani pa avtorica zapisuje tudi »problematično« spolnost, ki že vpeljuje podobe uničujočega seksualnega nasilja, na kar na primer napotuje pesem brez zamere.

Zadnji del zbirke je namenjen politično bolj angažiranim pesmim, ki apelirajo na sedanji družbeni kronotop, opozarjajo na represije vladajočega sistema in različne oblike sovražnosti z močnim upornim glasom, kar občasno dobi apokaliptične razsežnosti: »bom prišla v nebesa / če vržem ogenj na policijski avto // bodo kakor Mojzes pred njim klečali / anarhisti / in mi polagali svoje črne maske pred noge / ko bom s kolesom jezdila mimo«.

Krekspot na požarnih štengah Veronike Razpotnik je zbirka, ki svojo lepoto in silnost črpa iz paradoksov, kontrastov, nihanj, ekstremnih stanj zavesti in obstoja. Čeprav nas ob branju večkrat ovijejo stanja depresije in brezupa, besedila izžarevajo veliko moč, nas zadenejo z vso silo. Jezik je nemiren, naelektren, a odločen, da nas sooči z miniaturami sodobnega časa in z vpogledi v duhovno sfero boleče individualnosti. Morda bi lahko celotno zbirko pojasnili ravno s pomočjo njenega naslova: beremo stanje nenehnega tičanja na robu požara, pogorišča življenja, kjer nas na trenutke tolažijo takšne in drugačne omame, zastranitve. Ena od boljših je morda ravno ta poezija. Vsekakor gre za pesniško ime, ki obeta.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Veronika Razpotnik: Krekspot na požarnih štengah

17.01.2022

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.

Ljubljana : Književno društvo Hiša Poezije, 2021

»[o]bčutki so zato / da se jih ignorira,« je verz Veronike Razpotnik, zapisan v njenem pesniškem prvencu z drznim in vznemirljivim naslovom Krekspot na požarnih štengah. A že po nekaj prebranih straneh nam postane jasno, da je trditev v popolnem kontrastu s tematiko in atmosfero te zbirke. Avtorica namreč pesem za pesmijo, stran za stranjo odpira poetična vrata v vsakič novo intenziteto emocij, občutij, doživetij in vznesenosti, ki se vežejo na motive in topike ljubezenskih razmerij, spolnosti, travm, nasilja, družbenega upora, depresij in drugih psiholoških težav. V navezavi na to bi zbirko lahko razdelili na več (tematskih) sklopov, ki jih naznanjajo citati slovenskih in tujih pesnikov ter pesnic, kot so Dragoslava Barzut, Begoña Callejón, Josip Osti in Uroš Zupan.

Pesnica je pri liriziraciji svoje snovi zelo neposredna, surova, razgalja brutalnost in ranljivost nekega razpoloženja oziroma čustvenega ali eksistenčnega stanja. Verzi so kratki in udarni, izostreni v svoji povednosti oziroma izpovednosti, podkrepljeni z močnim ritmom, ali kot piše Dejan Koban v spremni besedi, gre za »žmohtne kratke doze močnih pripovedi, ki bralki oz. bralcu ne pustijo niti enkrat normalno vdihniti in izdihniti«. Čeprav v pesmih zaznavamo razne pesniške figure, kot so na primer prispodobe in primerjave, pa pesnica ne ustvarja zapletene, kompleksne mreže metaforike, zdi se, da želi, da nas udari teža prisotnega, izpovedanega, realnega.

Pesniški imaginarij Krekspota nikakor ni prostor, kamor bi vstopali po veselje, uteho ali prizore srečne, izpolnjujoče ljubezni. Ravno nasprotno: ta svet je raztrgala, fragmentirala destruktivna sila, srečujemo se z bolečo portretistiko podtalnih, senčnih tokov sedanjosti in mlade ženske v njej. Če parafraziramo »divjo« Kathy Acker, svet je bolečina in nikamor ne moremo zbežati. To so verzi medkomunikacijskega, medosebnega šuma in zloma, vsako ljubezensko razmerje se zdi že vnaprej zaznamovano z izgorelostjo, minevanjem, subjektinja ostaja sama s potemnelim hrepenenjem. Na to se pogosto vežejo prizori nasilja nad telesom, mazohizma, ki kot da se poraja iz manka ljubezenske intime, ali pa jo na takšen način želi sploh vzpostaviti. V eni izmed pesmi tako lahko beremo: »želim si da bi me vrgel ob steno / me držal za vrat / da ne morem vdihniti / upam da me boš danes porezal / in na tla s krvjo napisal moja si«.

Čeprav je, kot že rečeno, zbirka narativno zelo neposredna, upodobitve nasilja ostajajo dvoumne, kar daje pesmim dodatno intrigantnost. Nasilje se namreč po eni strani pojavlja kot želja, kot nekaj, kar subjektinja potrebuje, kar konsenzualno zahteva zase za nekakšno končno razpustitev ali olajšanje, hkrati pa deluje že preveč destruktivno, patološko, uničujoče, kot stopnjevanje psihičnega demoliranja. V tej luči lahko na primer beremo naslednje verze: »daj / pridi še zadnjič k meni / klofni me kakor mušico / še en šamar mi manka / da dokončno razpadem«.

Močni in neomahljivi so tudi izrazi spolnosti, v kateri se sicer izraža tudi vitalna erotična sila, a se zdi, da večkrat prevlada tanatos, ki teži k transgresiji, agresiji, izničenju. Pesnica sicer odločno in ponosno deklarira svojo biseksualnost in zapisuje homoerotično slo, kar je morda najbolj očitno v pesmi 2D lezba, kjer svojo spolno identiteto združi z elementom družbenega: »pozno ponoči ližem bejbiko s pirsom v klitorisu / in mislim na mini revolucije / ki mi postrojene v vrsto mahajo / ko iz muzeja hitim na protest«.

S takšno poetiko Veronika Razpotnik v določeni meri spominja na Pat Parker, ki je svoje lezbične izkušnje pogosto združevala z družbeno revolucijo. Po drugi strani pa avtorica zapisuje tudi »problematično« spolnost, ki že vpeljuje podobe uničujočega seksualnega nasilja, na kar na primer napotuje pesem brez zamere.

Zadnji del zbirke je namenjen politično bolj angažiranim pesmim, ki apelirajo na sedanji družbeni kronotop, opozarjajo na represije vladajočega sistema in različne oblike sovražnosti z močnim upornim glasom, kar občasno dobi apokaliptične razsežnosti: »bom prišla v nebesa / če vržem ogenj na policijski avto // bodo kakor Mojzes pred njim klečali / anarhisti / in mi polagali svoje črne maske pred noge / ko bom s kolesom jezdila mimo«.

Krekspot na požarnih štengah Veronike Razpotnik je zbirka, ki svojo lepoto in silnost črpa iz paradoksov, kontrastov, nihanj, ekstremnih stanj zavesti in obstoja. Čeprav nas ob branju večkrat ovijejo stanja depresije in brezupa, besedila izžarevajo veliko moč, nas zadenejo z vso silo. Jezik je nemiren, naelektren, a odločen, da nas sooči z miniaturami sodobnega časa in z vpogledi v duhovno sfero boleče individualnosti. Morda bi lahko celotno zbirko pojasnili ravno s pomočjo njenega naslova: beremo stanje nenehnega tičanja na robu požara, pogorišča življenja, kjer nas na trenutke tolažijo takšne in drugačne omame, zastranitve. Ena od boljših je morda ravno ta poezija. Vsekakor gre za pesniško ime, ki obeta.


07.02.2022

Milan Jesih: Namreč

Avtor recenzije: Goran Dekleva Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.


04.02.2022

Titan

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


04.02.2022

Ulica nočnih mor

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.02.2022

Aleksander Gadžijev navdušil publiko 2. koncerta 5. Zimskega festivala

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


31.01.2022

Dževad Karahasan: Vonj po strahu

Avtor recenzije: Simon Popek Bere: Jure Franko.


31.01.2022

Andrzej Stasiuk: Fado

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere: Jure Franko.


31.01.2022

Nataša Velikonja: Prostor sred križišč

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Aleksander Golja in Lidija Hartman.


31.01.2022

Željko Kozinc: Ledina neba

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


28.01.2022

Vzporedni materi

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.01.2022

Električno življenje Louisa Waina

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.01.2022

Junak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


26.01.2022

Sally Potter: Party

Sally Potter: Party, premiera na velikem odru SNG Drama Ljubljana, 26. 1. 2022 Prevajalka: Tina Mahkota Režiser: Ivica Buljan Umetniški sodelavec: Robert Waltl Dramaturginja: Mojca Kranjc Scenograf: Mark Požlep Kostumografinja: Ana Savić Gecan Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalec svetlobe in videa son:DA, Toni Soprano Meneglejte Lektor: Arko Asistentka dramaturgije: Manca Sevšek Majeršič Asistentka kostumografinje: Nina Gorišek Igrajo: Nataša Barbara Gračner Marko Mandić Polona Juh Igor Samobot Zvezdana Mlakar Saša Pavlin Stošić Timon Šturbej NAPOVED: Party. Tako je naslov filma scenaristke in režiserke Sally Potter iz leta 2017, po katerem je režiser Ivica Buljan ob sodelovanju Roberta Valtla na veliki oder ljubljanske Drame postavil prvo slovensko uprizoritev tega besedila v prevodu Tine Mahkota in ob dramaturgiji Mojce Krajnc. Drama Party se dotika več tem sodobnih družb, med drugim tudi položaja zdravstva in umetne oploditve v istospolnih zvezah. Premiera je bila sinoči na velikem odru, ogledala si jo je Tadeja Krečič:


24.01.2022

Kristina Kočan: Selišča

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Barbara Zupan.


24.01.2022

Spomenka in Tine Hribar: Slovenski razkoli in slovenska sprava

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Bernard Stramič


24.01.2022

Boris Kolar: Potopimo Islandijo

Avtorira recenzije: Katarina Mahnič Bere Barbara Zupan


21.01.2022

Zastoj

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.01.2022

Tragedija Macbetha

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.01.2022

V Slovenski kinoteki predvajajo filme Chrisa Markerja

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.01.2022

Katarina Šrimpf Vendramin: Zgodbe in prostori

Avtor recenzije: Milan Vogel Bere Dejan Kaloper.


Stran 45 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov