Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Veronika Razpotnik: Krekspot na požarnih štengah

17.01.2022

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.

Ljubljana : Književno društvo Hiša Poezije, 2021

»[o]bčutki so zato / da se jih ignorira,« je verz Veronike Razpotnik, zapisan v njenem pesniškem prvencu z drznim in vznemirljivim naslovom Krekspot na požarnih štengah. A že po nekaj prebranih straneh nam postane jasno, da je trditev v popolnem kontrastu s tematiko in atmosfero te zbirke. Avtorica namreč pesem za pesmijo, stran za stranjo odpira poetična vrata v vsakič novo intenziteto emocij, občutij, doživetij in vznesenosti, ki se vežejo na motive in topike ljubezenskih razmerij, spolnosti, travm, nasilja, družbenega upora, depresij in drugih psiholoških težav. V navezavi na to bi zbirko lahko razdelili na več (tematskih) sklopov, ki jih naznanjajo citati slovenskih in tujih pesnikov ter pesnic, kot so Dragoslava Barzut, Begoña Callejón, Josip Osti in Uroš Zupan.

Pesnica je pri liriziraciji svoje snovi zelo neposredna, surova, razgalja brutalnost in ranljivost nekega razpoloženja oziroma čustvenega ali eksistenčnega stanja. Verzi so kratki in udarni, izostreni v svoji povednosti oziroma izpovednosti, podkrepljeni z močnim ritmom, ali kot piše Dejan Koban v spremni besedi, gre za »žmohtne kratke doze močnih pripovedi, ki bralki oz. bralcu ne pustijo niti enkrat normalno vdihniti in izdihniti«. Čeprav v pesmih zaznavamo razne pesniške figure, kot so na primer prispodobe in primerjave, pa pesnica ne ustvarja zapletene, kompleksne mreže metaforike, zdi se, da želi, da nas udari teža prisotnega, izpovedanega, realnega.

Pesniški imaginarij Krekspota nikakor ni prostor, kamor bi vstopali po veselje, uteho ali prizore srečne, izpolnjujoče ljubezni. Ravno nasprotno: ta svet je raztrgala, fragmentirala destruktivna sila, srečujemo se z bolečo portretistiko podtalnih, senčnih tokov sedanjosti in mlade ženske v njej. Če parafraziramo »divjo« Kathy Acker, svet je bolečina in nikamor ne moremo zbežati. To so verzi medkomunikacijskega, medosebnega šuma in zloma, vsako ljubezensko razmerje se zdi že vnaprej zaznamovano z izgorelostjo, minevanjem, subjektinja ostaja sama s potemnelim hrepenenjem. Na to se pogosto vežejo prizori nasilja nad telesom, mazohizma, ki kot da se poraja iz manka ljubezenske intime, ali pa jo na takšen način želi sploh vzpostaviti. V eni izmed pesmi tako lahko beremo: »želim si da bi me vrgel ob steno / me držal za vrat / da ne morem vdihniti / upam da me boš danes porezal / in na tla s krvjo napisal moja si«.

Čeprav je, kot že rečeno, zbirka narativno zelo neposredna, upodobitve nasilja ostajajo dvoumne, kar daje pesmim dodatno intrigantnost. Nasilje se namreč po eni strani pojavlja kot želja, kot nekaj, kar subjektinja potrebuje, kar konsenzualno zahteva zase za nekakšno končno razpustitev ali olajšanje, hkrati pa deluje že preveč destruktivno, patološko, uničujoče, kot stopnjevanje psihičnega demoliranja. V tej luči lahko na primer beremo naslednje verze: »daj / pridi še zadnjič k meni / klofni me kakor mušico / še en šamar mi manka / da dokončno razpadem«.

Močni in neomahljivi so tudi izrazi spolnosti, v kateri se sicer izraža tudi vitalna erotična sila, a se zdi, da večkrat prevlada tanatos, ki teži k transgresiji, agresiji, izničenju. Pesnica sicer odločno in ponosno deklarira svojo biseksualnost in zapisuje homoerotično slo, kar je morda najbolj očitno v pesmi 2D lezba, kjer svojo spolno identiteto združi z elementom družbenega: »pozno ponoči ližem bejbiko s pirsom v klitorisu / in mislim na mini revolucije / ki mi postrojene v vrsto mahajo / ko iz muzeja hitim na protest«.

S takšno poetiko Veronika Razpotnik v določeni meri spominja na Pat Parker, ki je svoje lezbične izkušnje pogosto združevala z družbeno revolucijo. Po drugi strani pa avtorica zapisuje tudi »problematično« spolnost, ki že vpeljuje podobe uničujočega seksualnega nasilja, na kar na primer napotuje pesem brez zamere.

Zadnji del zbirke je namenjen politično bolj angažiranim pesmim, ki apelirajo na sedanji družbeni kronotop, opozarjajo na represije vladajočega sistema in različne oblike sovražnosti z močnim upornim glasom, kar občasno dobi apokaliptične razsežnosti: »bom prišla v nebesa / če vržem ogenj na policijski avto // bodo kakor Mojzes pred njim klečali / anarhisti / in mi polagali svoje črne maske pred noge / ko bom s kolesom jezdila mimo«.

Krekspot na požarnih štengah Veronike Razpotnik je zbirka, ki svojo lepoto in silnost črpa iz paradoksov, kontrastov, nihanj, ekstremnih stanj zavesti in obstoja. Čeprav nas ob branju večkrat ovijejo stanja depresije in brezupa, besedila izžarevajo veliko moč, nas zadenejo z vso silo. Jezik je nemiren, naelektren, a odločen, da nas sooči z miniaturami sodobnega časa in z vpogledi v duhovno sfero boleče individualnosti. Morda bi lahko celotno zbirko pojasnili ravno s pomočjo njenega naslova: beremo stanje nenehnega tičanja na robu požara, pogorišča življenja, kjer nas na trenutke tolažijo takšne in drugačne omame, zastranitve. Ena od boljših je morda ravno ta poezija. Vsekakor gre za pesniško ime, ki obeta.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Veronika Razpotnik: Krekspot na požarnih štengah

17.01.2022

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.

Ljubljana : Književno društvo Hiša Poezije, 2021

»[o]bčutki so zato / da se jih ignorira,« je verz Veronike Razpotnik, zapisan v njenem pesniškem prvencu z drznim in vznemirljivim naslovom Krekspot na požarnih štengah. A že po nekaj prebranih straneh nam postane jasno, da je trditev v popolnem kontrastu s tematiko in atmosfero te zbirke. Avtorica namreč pesem za pesmijo, stran za stranjo odpira poetična vrata v vsakič novo intenziteto emocij, občutij, doživetij in vznesenosti, ki se vežejo na motive in topike ljubezenskih razmerij, spolnosti, travm, nasilja, družbenega upora, depresij in drugih psiholoških težav. V navezavi na to bi zbirko lahko razdelili na več (tematskih) sklopov, ki jih naznanjajo citati slovenskih in tujih pesnikov ter pesnic, kot so Dragoslava Barzut, Begoña Callejón, Josip Osti in Uroš Zupan.

Pesnica je pri liriziraciji svoje snovi zelo neposredna, surova, razgalja brutalnost in ranljivost nekega razpoloženja oziroma čustvenega ali eksistenčnega stanja. Verzi so kratki in udarni, izostreni v svoji povednosti oziroma izpovednosti, podkrepljeni z močnim ritmom, ali kot piše Dejan Koban v spremni besedi, gre za »žmohtne kratke doze močnih pripovedi, ki bralki oz. bralcu ne pustijo niti enkrat normalno vdihniti in izdihniti«. Čeprav v pesmih zaznavamo razne pesniške figure, kot so na primer prispodobe in primerjave, pa pesnica ne ustvarja zapletene, kompleksne mreže metaforike, zdi se, da želi, da nas udari teža prisotnega, izpovedanega, realnega.

Pesniški imaginarij Krekspota nikakor ni prostor, kamor bi vstopali po veselje, uteho ali prizore srečne, izpolnjujoče ljubezni. Ravno nasprotno: ta svet je raztrgala, fragmentirala destruktivna sila, srečujemo se z bolečo portretistiko podtalnih, senčnih tokov sedanjosti in mlade ženske v njej. Če parafraziramo »divjo« Kathy Acker, svet je bolečina in nikamor ne moremo zbežati. To so verzi medkomunikacijskega, medosebnega šuma in zloma, vsako ljubezensko razmerje se zdi že vnaprej zaznamovano z izgorelostjo, minevanjem, subjektinja ostaja sama s potemnelim hrepenenjem. Na to se pogosto vežejo prizori nasilja nad telesom, mazohizma, ki kot da se poraja iz manka ljubezenske intime, ali pa jo na takšen način želi sploh vzpostaviti. V eni izmed pesmi tako lahko beremo: »želim si da bi me vrgel ob steno / me držal za vrat / da ne morem vdihniti / upam da me boš danes porezal / in na tla s krvjo napisal moja si«.

Čeprav je, kot že rečeno, zbirka narativno zelo neposredna, upodobitve nasilja ostajajo dvoumne, kar daje pesmim dodatno intrigantnost. Nasilje se namreč po eni strani pojavlja kot želja, kot nekaj, kar subjektinja potrebuje, kar konsenzualno zahteva zase za nekakšno končno razpustitev ali olajšanje, hkrati pa deluje že preveč destruktivno, patološko, uničujoče, kot stopnjevanje psihičnega demoliranja. V tej luči lahko na primer beremo naslednje verze: »daj / pridi še zadnjič k meni / klofni me kakor mušico / še en šamar mi manka / da dokončno razpadem«.

Močni in neomahljivi so tudi izrazi spolnosti, v kateri se sicer izraža tudi vitalna erotična sila, a se zdi, da večkrat prevlada tanatos, ki teži k transgresiji, agresiji, izničenju. Pesnica sicer odločno in ponosno deklarira svojo biseksualnost in zapisuje homoerotično slo, kar je morda najbolj očitno v pesmi 2D lezba, kjer svojo spolno identiteto združi z elementom družbenega: »pozno ponoči ližem bejbiko s pirsom v klitorisu / in mislim na mini revolucije / ki mi postrojene v vrsto mahajo / ko iz muzeja hitim na protest«.

S takšno poetiko Veronika Razpotnik v določeni meri spominja na Pat Parker, ki je svoje lezbične izkušnje pogosto združevala z družbeno revolucijo. Po drugi strani pa avtorica zapisuje tudi »problematično« spolnost, ki že vpeljuje podobe uničujočega seksualnega nasilja, na kar na primer napotuje pesem brez zamere.

Zadnji del zbirke je namenjen politično bolj angažiranim pesmim, ki apelirajo na sedanji družbeni kronotop, opozarjajo na represije vladajočega sistema in različne oblike sovražnosti z močnim upornim glasom, kar občasno dobi apokaliptične razsežnosti: »bom prišla v nebesa / če vržem ogenj na policijski avto // bodo kakor Mojzes pred njim klečali / anarhisti / in mi polagali svoje črne maske pred noge / ko bom s kolesom jezdila mimo«.

Krekspot na požarnih štengah Veronike Razpotnik je zbirka, ki svojo lepoto in silnost črpa iz paradoksov, kontrastov, nihanj, ekstremnih stanj zavesti in obstoja. Čeprav nas ob branju večkrat ovijejo stanja depresije in brezupa, besedila izžarevajo veliko moč, nas zadenejo z vso silo. Jezik je nemiren, naelektren, a odločen, da nas sooči z miniaturami sodobnega časa in z vpogledi v duhovno sfero boleče individualnosti. Morda bi lahko celotno zbirko pojasnili ravno s pomočjo njenega naslova: beremo stanje nenehnega tičanja na robu požara, pogorišča življenja, kjer nas na trenutke tolažijo takšne in drugačne omame, zastranitve. Ena od boljših je morda ravno ta poezija. Vsekakor gre za pesniško ime, ki obeta.


13.08.2021

Jonas Kaufmann upravičil pričakovanja

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.08.2021

Anna Netrebko in Jusif Ejvazov navdušila

Sprememba lokacije iz Kongresnega trga v Gallusovo dvorano se je izkazala za odlično potezo, saj ni le organizatorju odpravila skrbi z vremenom, temveč tudi publiki v akustični dvorani zagotovila bolj primerno zvočno podobo. Operna zakonca sta namreč domačemu občinstvu z izborom prepoznavnih arij in duetov pripravila pravo predstavo. Čeprav se je mestoma izgubila v orkestrskem zvoku, je Ana Netrebko vsekakor navdušila s svojo odrsko prezenco in doživeto izvedbo. Njen nastop je bil, za razliko od nastopa Jusifa Ejvazova, bolj sproščen in v njem ni manjkalo zanjo značilnega lahkotnega poplesovanja po odru in koketiranja s publiko, ki jo je uspešno šarmiral tudi njen mož. Vsa pričakovanja pa je upravičil odlično pripravljen simfonični orkester RTV Slovenija, ki ga je vodil razpoloženi Michelangelo Mazza in uspešno usklajeval razigrano, mestoma nepredvidljivo izvedbo opernega para. Publika si je s stoječimi ovacijami prislužila dva dodatka, s katerima je operni par še prilil olja na ogenj svoji priljubljenosti.


09.08.2021

Achado de Assis: Quincas Borba

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Jure Franko.


09.08.2021

Andrej Medved: Rana sled

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


09.08.2021

Arjan Pregl: Dolga zgodba

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Lidija Hartman.


09.08.2021

Irena Cerar: Pravljične poti brez meja

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


06.08.2021

Krt

Film sprva prevzame igrivo, humorno noto, v nadaljevanju pa spoznavamo zelo življenjske portrete oskrbovancev doma za starejše.


06.08.2021

Luka

Film morda ni ravno kakšen animacijski filmski presežek, a sporočila, kot so prijateljstvo, pogum in predvsem sprejemanje drugačnega, je dobro poudarjati znova in znova.


06.08.2021

Nihče

Film se zelo kmalu prelevi v neizprosen, ultra nasilen akcijski film.


06.08.2021

Nihče

Film se zelo kmalu prelevi v neizprosen, ultra nasilen akcijski film.


02.08.2021

Aljaž Krivec: Sedmo nadstropje

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


02.08.2021

Bojan Sedmak: Violina v vodnjaku

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bereta Jure Franko in Barbara Zupan.


02.08.2021

Tomo Virk: Literatura in etika

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Barbara Zupan.


30.07.2021

Križarjenje skozi džunglo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


30.07.2021

Snake Eyes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


30.07.2021

Stari

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.07.2021

Sonja Jončeva in Martin Sušnik

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


26.07.2021

John Ashbery: Diagram porečja

Avtor recenzije: Gregor Podlogar Bere Jure Franko.


26.07.2021

Nicolas Mathieu: Njihovi otroci za njimi

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bere Barbara Zupan.


26.07.2021

Emil Filipčič: Nepočesane misli

Avtorica recenzije: Petra Tanko Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


Stran 54 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov