Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zgodba o ljubezni in ženskah v svetu, ki ga vodijo moški

22.02.2022

Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.

Ljubljanski baletniki navdušili domače občinstvo v sveži različici baleta Romeo in Julija koreografa Renata Zanelle

Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.

Tragična zgodba o nedolžni in iskreni ljubezni mladega para, ki zaradi družbene ureditve, časti in ponosa pristane v objemu smrti je zgodba, ki jo zelo dobro poznamo. Balet Romeo in Julija je že leta del rednega programa vseh večjih baletnih hiš po svetu, partitura Prokofjeva pa predstavlja ustvarjalni izziv številnim koreografom. Renato Zanella se omenjenega baleta ne loteva prvič, saj ga je koreografiral že za baletna ansambla Grške in Romunske narodne opere. Kot pravi ...

je to delo zame kot kompozicijia. Svojo prvo različico koreografije sem ustvaril za grški baletni ansambel in je šlo za krajšo koreografijo, za manjšo zasedbo. Nato sem se z drugo različico predstavil še v Bukarešti. Ta pa je končna različica, ki sem jo z veseljem ustvaril, saj imam tokrat takšno sceno in kostumografijo, kot sem si ju vedno želel in kar je najpomembneje, plesalce. V Ljubljani sem dosegel tisto točko svojega umetniškega razvoja, na kateri lahko s plesalci realiziram vse vloge, ki sem si jih želel.

Z baletom Romeo in Julija se je Zanella najprej srečal kot plesalec pri Stuttgartskem baletu in pozneje na Dunaju in tako koreografijo Johna Cranka (Cranko), eno najbolj popularnih koreografij tega baleta, dobro pozna. Po dveh desetletjih izvajanja in dveh samostojnih koreografskih različicah je torej, kot pravi sam, prav z ljubljanskimi plesalci dokončno dozorela in na primeren način zaživela njegova vizija znamenite ljubezenske zgodbe.  To ima v Veroni rojen umetnik tako rekoč v krvi. Vsem zelo dobro poznano zgodbo je želel s skrbno premišljenimi poudarki občinstvu ponuditi na svoj, izrazito pripovedni način. Prav tako je želel poudariti njeno aktualnost, saj so rivalstvo, zloraba moči in odrekanje svobodne izbire v ljubezni še danes močno prisotni. Vlogo Julije vidi zelo sodobno, kot pravi...

Ona je zame dekle današnjega časa, ki je neustrašno. Vse česar se mora dejansko bati je konservativen odnos njene družine.

 Zanella Julijo primerja z metuljem, ki jih tudi sam občuduje in zbira. Njeno zgodbo pripoveduje, kot bi opisoval življenje enodnevnega metulja. V tem dnevu Julija iz otroka odraste v žensko, spozna ljubezen, spozna smrt in umre zaradi ljubezni. Ko Romeo spije strup se Julija zbudi iz navidezne smrti. Ta prizor je eden najmočnejših v predstavi in dramaturško izvrstno izpeljan. Julijino tolčenje po notranjosti prozorne krste v trenutku, ko zagleda svojo ljubezen in živalski krik iz njenega grla, ko spozna kaj je storil, oropana zvoka, presuneta s svojo tišino in glasno zarežeta v srce gledalca, ki nemo spremlja tragično usodo mlade, iskrene ljubezni. Ko se Juliji življenje vrača, življenje Romea odhaja. S to interpretacijo trenutka smrti mladih ljubimcev je koreograf ustvaril zelo čustven trenutek v odnosu med dvema človekoma, trenutek popolne svobode pred smrtjo. Julija umre na lep način, saj spije strup. Umre svobodna, kar je po besedah Renata Zanelle močnejše od ponavljanja tradicionalne zgodbe, ki se je turisti spominjajo na veronskih ulicah. V vlogi Julije je prvič v svoji karieri nastopila priznana baletna solistka Nina Noč, ki o svoji vlogi pravi ...

... Zame je Julija močna in odločna ženska, ki ve kaj želi in tako jo želim tudi prikazati. Ona ve, da ljubi Romea in ve, da zanjo na tem svetu drug moški ne obstaja in ona bo zanj umrla.

 Nina je vlogo tehnično odlično izvedla, naravnost blestela pa je v interpretaciji čustvenih stanj mlade Julije, ki v kratkem času iz brezskrbne, naivne deklice dozori v odločno žensko in ljubi tako silovito, da za svojo ljubezen umre. Na videz nežna in krhka Nina je z izvrstno igro prikazala odločnost, moč in na koncu obup Julijinega mladega, iskrenega srca. Prav v obupu in žalosti je v vlogi Romea blestel tudi Kenta Yamamoto, ki je bil sicer v nežnih, ljubezenskih prizorih nekoliko manj prepričljiv. Naslovna zgodba mladih ljubimcev pa ni edina, ki jo je koreograf Zanella želel izpostaviti. Kot pove sam ...

Gre za zgodbo žensk v svetu, ki mu vladajo moški. Nisem želel povedati zgolj zgodbo Julije, ki jo tako vsi poznamo. Tu so še zgodbe drugih žensk, ki se mi zdijo zelo pomembne. Kot je zgodba njene mame, gospe Capulet, ki je pravzaprav eneka Julijini, saj je tudi ona morala sprejeti kompromis in je tako neke vrste Julijin odsev. Poročiti se je morala z vplivnim moškim, ljubi pa mladega Tybalta. Ta zgodba je bila v delu Prokofjeva zgolj na krako predstavljena po Tybaltovi smrti, jaz pa sem, po zaslugi dirigenta Kevina Rhodesa, uporabil dele glasbe, ki jih v običajnih različicah ne in tako ustvaril tekočo vzporednico med matero in hčero.

 Zanella je tako tudi s pomočjo glasbe iz izvirne štiridejanke ustvaril svojevrstno koreografsko različico priljubljenega baleta Romeo in Julija. Popestrijo jo tudi zelo realistični prizori sabljanja, športa, ki se je koreografu zdel najbolj primeren za ponazoritev tekmovalnosti Capuletov in Montegov. Tudi sicer so bili v predstavi prizori napetosti, rivalstva, boja in smrti najbolj realistični in najbolj doživeto izraženi. Ker je koreograf izpostavil predvsem zgodbe žensk, sta do izraza prišli tudi Georgeta Caprairou kot močna, a razumna gospa Monteg in Tjaša Kmetec kot vplivna, a ranljiva gospa Capulet. Ansambel je zgodbo dobro podprl, koreografsko pa je bila predstava bolj učinkovita v plesnih miniaturah, kot pa v skupinskih koreografijah. Scenografija je predstavi, z izjemo balkonske scene, dobro služila, kostumografija pa ni bila najbolj posrečena. Orkester ljubljanske opere, ki je bil zaradi svoje pozicije na odru vseskozi del scenografije je vodil dirigent Kevin Rhodes.

Balet Romeo in Julija je v svoji novi preobleki navdušil občinstvo ljubljanske opere, ki je ustvarjalce nagradilo z dolgim aplavzom. Obenem pa je poskrbel, da bomo o zgodbi slavnih veronskih ljubimcev in usodi svobodne ljubezni še dolgo razmišljali.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Zgodba o ljubezni in ženskah v svetu, ki ga vodijo moški

22.02.2022

Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.

Ljubljanski baletniki navdušili domače občinstvo v sveži različici baleta Romeo in Julija koreografa Renata Zanelle

Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.

Tragična zgodba o nedolžni in iskreni ljubezni mladega para, ki zaradi družbene ureditve, časti in ponosa pristane v objemu smrti je zgodba, ki jo zelo dobro poznamo. Balet Romeo in Julija je že leta del rednega programa vseh večjih baletnih hiš po svetu, partitura Prokofjeva pa predstavlja ustvarjalni izziv številnim koreografom. Renato Zanella se omenjenega baleta ne loteva prvič, saj ga je koreografiral že za baletna ansambla Grške in Romunske narodne opere. Kot pravi ...

je to delo zame kot kompozicijia. Svojo prvo različico koreografije sem ustvaril za grški baletni ansambel in je šlo za krajšo koreografijo, za manjšo zasedbo. Nato sem se z drugo različico predstavil še v Bukarešti. Ta pa je končna različica, ki sem jo z veseljem ustvaril, saj imam tokrat takšno sceno in kostumografijo, kot sem si ju vedno želel in kar je najpomembneje, plesalce. V Ljubljani sem dosegel tisto točko svojega umetniškega razvoja, na kateri lahko s plesalci realiziram vse vloge, ki sem si jih želel.

Z baletom Romeo in Julija se je Zanella najprej srečal kot plesalec pri Stuttgartskem baletu in pozneje na Dunaju in tako koreografijo Johna Cranka (Cranko), eno najbolj popularnih koreografij tega baleta, dobro pozna. Po dveh desetletjih izvajanja in dveh samostojnih koreografskih različicah je torej, kot pravi sam, prav z ljubljanskimi plesalci dokončno dozorela in na primeren način zaživela njegova vizija znamenite ljubezenske zgodbe.  To ima v Veroni rojen umetnik tako rekoč v krvi. Vsem zelo dobro poznano zgodbo je želel s skrbno premišljenimi poudarki občinstvu ponuditi na svoj, izrazito pripovedni način. Prav tako je želel poudariti njeno aktualnost, saj so rivalstvo, zloraba moči in odrekanje svobodne izbire v ljubezni še danes močno prisotni. Vlogo Julije vidi zelo sodobno, kot pravi...

Ona je zame dekle današnjega časa, ki je neustrašno. Vse česar se mora dejansko bati je konservativen odnos njene družine.

 Zanella Julijo primerja z metuljem, ki jih tudi sam občuduje in zbira. Njeno zgodbo pripoveduje, kot bi opisoval življenje enodnevnega metulja. V tem dnevu Julija iz otroka odraste v žensko, spozna ljubezen, spozna smrt in umre zaradi ljubezni. Ko Romeo spije strup se Julija zbudi iz navidezne smrti. Ta prizor je eden najmočnejših v predstavi in dramaturško izvrstno izpeljan. Julijino tolčenje po notranjosti prozorne krste v trenutku, ko zagleda svojo ljubezen in živalski krik iz njenega grla, ko spozna kaj je storil, oropana zvoka, presuneta s svojo tišino in glasno zarežeta v srce gledalca, ki nemo spremlja tragično usodo mlade, iskrene ljubezni. Ko se Juliji življenje vrača, življenje Romea odhaja. S to interpretacijo trenutka smrti mladih ljubimcev je koreograf ustvaril zelo čustven trenutek v odnosu med dvema človekoma, trenutek popolne svobode pred smrtjo. Julija umre na lep način, saj spije strup. Umre svobodna, kar je po besedah Renata Zanelle močnejše od ponavljanja tradicionalne zgodbe, ki se je turisti spominjajo na veronskih ulicah. V vlogi Julije je prvič v svoji karieri nastopila priznana baletna solistka Nina Noč, ki o svoji vlogi pravi ...

... Zame je Julija močna in odločna ženska, ki ve kaj želi in tako jo želim tudi prikazati. Ona ve, da ljubi Romea in ve, da zanjo na tem svetu drug moški ne obstaja in ona bo zanj umrla.

 Nina je vlogo tehnično odlično izvedla, naravnost blestela pa je v interpretaciji čustvenih stanj mlade Julije, ki v kratkem času iz brezskrbne, naivne deklice dozori v odločno žensko in ljubi tako silovito, da za svojo ljubezen umre. Na videz nežna in krhka Nina je z izvrstno igro prikazala odločnost, moč in na koncu obup Julijinega mladega, iskrenega srca. Prav v obupu in žalosti je v vlogi Romea blestel tudi Kenta Yamamoto, ki je bil sicer v nežnih, ljubezenskih prizorih nekoliko manj prepričljiv. Naslovna zgodba mladih ljubimcev pa ni edina, ki jo je koreograf Zanella želel izpostaviti. Kot pove sam ...

Gre za zgodbo žensk v svetu, ki mu vladajo moški. Nisem želel povedati zgolj zgodbo Julije, ki jo tako vsi poznamo. Tu so še zgodbe drugih žensk, ki se mi zdijo zelo pomembne. Kot je zgodba njene mame, gospe Capulet, ki je pravzaprav eneka Julijini, saj je tudi ona morala sprejeti kompromis in je tako neke vrste Julijin odsev. Poročiti se je morala z vplivnim moškim, ljubi pa mladega Tybalta. Ta zgodba je bila v delu Prokofjeva zgolj na krako predstavljena po Tybaltovi smrti, jaz pa sem, po zaslugi dirigenta Kevina Rhodesa, uporabil dele glasbe, ki jih v običajnih različicah ne in tako ustvaril tekočo vzporednico med matero in hčero.

 Zanella je tako tudi s pomočjo glasbe iz izvirne štiridejanke ustvaril svojevrstno koreografsko različico priljubljenega baleta Romeo in Julija. Popestrijo jo tudi zelo realistični prizori sabljanja, športa, ki se je koreografu zdel najbolj primeren za ponazoritev tekmovalnosti Capuletov in Montegov. Tudi sicer so bili v predstavi prizori napetosti, rivalstva, boja in smrti najbolj realistični in najbolj doživeto izraženi. Ker je koreograf izpostavil predvsem zgodbe žensk, sta do izraza prišli tudi Georgeta Caprairou kot močna, a razumna gospa Monteg in Tjaša Kmetec kot vplivna, a ranljiva gospa Capulet. Ansambel je zgodbo dobro podprl, koreografsko pa je bila predstava bolj učinkovita v plesnih miniaturah, kot pa v skupinskih koreografijah. Scenografija je predstavi, z izjemo balkonske scene, dobro služila, kostumografija pa ni bila najbolj posrečena. Orkester ljubljanske opere, ki je bil zaradi svoje pozicije na odru vseskozi del scenografije je vodil dirigent Kevin Rhodes.

Balet Romeo in Julija je v svoji novi preobleki navdušil občinstvo ljubljanske opere, ki je ustvarjalce nagradilo z dolgim aplavzom. Obenem pa je poskrbel, da bomo o zgodbi slavnih veronskih ljubimcev in usodi svobodne ljubezni še dolgo razmišljali.


06.06.2022

Jure Jakob: Učitelj gluhih, učenec nemih

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko


06.06.2022

Nataša Skušek: Pasja sreča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko


06.06.2022

Janko Messner - Solidarnost ob meji

Avtor recenzije: Milan Vogel Bralec: Jure Franko


06.06.2022

Vse povsod naenkrat

Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri


04.06.2022

Lutkovno gledališče Ljubljana: Slišati morje

Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.


30.05.2022

Goran Vojnović: Zbiralec strahov

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih


30.05.2022

Ana Svetel: Marmor

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih


30.05.2022

Leon Marc: Katedrale, male in velike

Avtor recenzije: Robert Šabec Bralec: Aleksander Golja


30.05.2022

Victor Hugo: Triindevetdeset

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja


31.05.2022

Margaret Atwood: Penelopiada

SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj


30.05.2022

Margaret Atwood : Penelopiada

Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.


28.05.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Arthur Schnitzler: Samotna pot

Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani


27.05.2022

Top Gun: Maverick

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.05.2022

Antigona – Kako si upamo!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.05.2022

Kabaret Kaspar

Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.


23.05.2022

Jan Wagner: Avtoportret z rojem čebel

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bralka: Maja Moll


23.05.2022

Irena Štaudohar: Fižolozofija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralca: Maja Moll in Jure Franko


23.05.2022

Burhan Sönmez: Istanbul, Istanbul .

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Maja Moll in Jure Franko


23.05.2022

Dušan Šarotar: Zvezdna karta

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bralec: Jure Franko


20.05.2022

Gaja Pöschl: Futura

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 38 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov