Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zgodba o ljubezni in ženskah v svetu, ki ga vodijo moški

22.02.2022

Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.

Ljubljanski baletniki navdušili domače občinstvo v sveži različici baleta Romeo in Julija koreografa Renata Zanelle

Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.

Tragična zgodba o nedolžni in iskreni ljubezni mladega para, ki zaradi družbene ureditve, časti in ponosa pristane v objemu smrti je zgodba, ki jo zelo dobro poznamo. Balet Romeo in Julija je že leta del rednega programa vseh večjih baletnih hiš po svetu, partitura Prokofjeva pa predstavlja ustvarjalni izziv številnim koreografom. Renato Zanella se omenjenega baleta ne loteva prvič, saj ga je koreografiral že za baletna ansambla Grške in Romunske narodne opere. Kot pravi ...

je to delo zame kot kompozicijia. Svojo prvo različico koreografije sem ustvaril za grški baletni ansambel in je šlo za krajšo koreografijo, za manjšo zasedbo. Nato sem se z drugo različico predstavil še v Bukarešti. Ta pa je končna različica, ki sem jo z veseljem ustvaril, saj imam tokrat takšno sceno in kostumografijo, kot sem si ju vedno želel in kar je najpomembneje, plesalce. V Ljubljani sem dosegel tisto točko svojega umetniškega razvoja, na kateri lahko s plesalci realiziram vse vloge, ki sem si jih želel.

Z baletom Romeo in Julija se je Zanella najprej srečal kot plesalec pri Stuttgartskem baletu in pozneje na Dunaju in tako koreografijo Johna Cranka (Cranko), eno najbolj popularnih koreografij tega baleta, dobro pozna. Po dveh desetletjih izvajanja in dveh samostojnih koreografskih različicah je torej, kot pravi sam, prav z ljubljanskimi plesalci dokončno dozorela in na primeren način zaživela njegova vizija znamenite ljubezenske zgodbe.  To ima v Veroni rojen umetnik tako rekoč v krvi. Vsem zelo dobro poznano zgodbo je želel s skrbno premišljenimi poudarki občinstvu ponuditi na svoj, izrazito pripovedni način. Prav tako je želel poudariti njeno aktualnost, saj so rivalstvo, zloraba moči in odrekanje svobodne izbire v ljubezni še danes močno prisotni. Vlogo Julije vidi zelo sodobno, kot pravi...

Ona je zame dekle današnjega časa, ki je neustrašno. Vse česar se mora dejansko bati je konservativen odnos njene družine.

 Zanella Julijo primerja z metuljem, ki jih tudi sam občuduje in zbira. Njeno zgodbo pripoveduje, kot bi opisoval življenje enodnevnega metulja. V tem dnevu Julija iz otroka odraste v žensko, spozna ljubezen, spozna smrt in umre zaradi ljubezni. Ko Romeo spije strup se Julija zbudi iz navidezne smrti. Ta prizor je eden najmočnejših v predstavi in dramaturško izvrstno izpeljan. Julijino tolčenje po notranjosti prozorne krste v trenutku, ko zagleda svojo ljubezen in živalski krik iz njenega grla, ko spozna kaj je storil, oropana zvoka, presuneta s svojo tišino in glasno zarežeta v srce gledalca, ki nemo spremlja tragično usodo mlade, iskrene ljubezni. Ko se Juliji življenje vrača, življenje Romea odhaja. S to interpretacijo trenutka smrti mladih ljubimcev je koreograf ustvaril zelo čustven trenutek v odnosu med dvema človekoma, trenutek popolne svobode pred smrtjo. Julija umre na lep način, saj spije strup. Umre svobodna, kar je po besedah Renata Zanelle močnejše od ponavljanja tradicionalne zgodbe, ki se je turisti spominjajo na veronskih ulicah. V vlogi Julije je prvič v svoji karieri nastopila priznana baletna solistka Nina Noč, ki o svoji vlogi pravi ...

... Zame je Julija močna in odločna ženska, ki ve kaj želi in tako jo želim tudi prikazati. Ona ve, da ljubi Romea in ve, da zanjo na tem svetu drug moški ne obstaja in ona bo zanj umrla.

 Nina je vlogo tehnično odlično izvedla, naravnost blestela pa je v interpretaciji čustvenih stanj mlade Julije, ki v kratkem času iz brezskrbne, naivne deklice dozori v odločno žensko in ljubi tako silovito, da za svojo ljubezen umre. Na videz nežna in krhka Nina je z izvrstno igro prikazala odločnost, moč in na koncu obup Julijinega mladega, iskrenega srca. Prav v obupu in žalosti je v vlogi Romea blestel tudi Kenta Yamamoto, ki je bil sicer v nežnih, ljubezenskih prizorih nekoliko manj prepričljiv. Naslovna zgodba mladih ljubimcev pa ni edina, ki jo je koreograf Zanella želel izpostaviti. Kot pove sam ...

Gre za zgodbo žensk v svetu, ki mu vladajo moški. Nisem želel povedati zgolj zgodbo Julije, ki jo tako vsi poznamo. Tu so še zgodbe drugih žensk, ki se mi zdijo zelo pomembne. Kot je zgodba njene mame, gospe Capulet, ki je pravzaprav eneka Julijini, saj je tudi ona morala sprejeti kompromis in je tako neke vrste Julijin odsev. Poročiti se je morala z vplivnim moškim, ljubi pa mladega Tybalta. Ta zgodba je bila v delu Prokofjeva zgolj na krako predstavljena po Tybaltovi smrti, jaz pa sem, po zaslugi dirigenta Kevina Rhodesa, uporabil dele glasbe, ki jih v običajnih različicah ne in tako ustvaril tekočo vzporednico med matero in hčero.

 Zanella je tako tudi s pomočjo glasbe iz izvirne štiridejanke ustvaril svojevrstno koreografsko različico priljubljenega baleta Romeo in Julija. Popestrijo jo tudi zelo realistični prizori sabljanja, športa, ki se je koreografu zdel najbolj primeren za ponazoritev tekmovalnosti Capuletov in Montegov. Tudi sicer so bili v predstavi prizori napetosti, rivalstva, boja in smrti najbolj realistični in najbolj doživeto izraženi. Ker je koreograf izpostavil predvsem zgodbe žensk, sta do izraza prišli tudi Georgeta Caprairou kot močna, a razumna gospa Monteg in Tjaša Kmetec kot vplivna, a ranljiva gospa Capulet. Ansambel je zgodbo dobro podprl, koreografsko pa je bila predstava bolj učinkovita v plesnih miniaturah, kot pa v skupinskih koreografijah. Scenografija je predstavi, z izjemo balkonske scene, dobro služila, kostumografija pa ni bila najbolj posrečena. Orkester ljubljanske opere, ki je bil zaradi svoje pozicije na odru vseskozi del scenografije je vodil dirigent Kevin Rhodes.

Balet Romeo in Julija je v svoji novi preobleki navdušil občinstvo ljubljanske opere, ki je ustvarjalce nagradilo z dolgim aplavzom. Obenem pa je poskrbel, da bomo o zgodbi slavnih veronskih ljubimcev in usodi svobodne ljubezni še dolgo razmišljali.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Zgodba o ljubezni in ženskah v svetu, ki ga vodijo moški

22.02.2022

Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.

Ljubljanski baletniki navdušili domače občinstvo v sveži različici baleta Romeo in Julija koreografa Renata Zanelle

Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.

Tragična zgodba o nedolžni in iskreni ljubezni mladega para, ki zaradi družbene ureditve, časti in ponosa pristane v objemu smrti je zgodba, ki jo zelo dobro poznamo. Balet Romeo in Julija je že leta del rednega programa vseh večjih baletnih hiš po svetu, partitura Prokofjeva pa predstavlja ustvarjalni izziv številnim koreografom. Renato Zanella se omenjenega baleta ne loteva prvič, saj ga je koreografiral že za baletna ansambla Grške in Romunske narodne opere. Kot pravi ...

je to delo zame kot kompozicijia. Svojo prvo različico koreografije sem ustvaril za grški baletni ansambel in je šlo za krajšo koreografijo, za manjšo zasedbo. Nato sem se z drugo različico predstavil še v Bukarešti. Ta pa je končna različica, ki sem jo z veseljem ustvaril, saj imam tokrat takšno sceno in kostumografijo, kot sem si ju vedno želel in kar je najpomembneje, plesalce. V Ljubljani sem dosegel tisto točko svojega umetniškega razvoja, na kateri lahko s plesalci realiziram vse vloge, ki sem si jih želel.

Z baletom Romeo in Julija se je Zanella najprej srečal kot plesalec pri Stuttgartskem baletu in pozneje na Dunaju in tako koreografijo Johna Cranka (Cranko), eno najbolj popularnih koreografij tega baleta, dobro pozna. Po dveh desetletjih izvajanja in dveh samostojnih koreografskih različicah je torej, kot pravi sam, prav z ljubljanskimi plesalci dokončno dozorela in na primeren način zaživela njegova vizija znamenite ljubezenske zgodbe.  To ima v Veroni rojen umetnik tako rekoč v krvi. Vsem zelo dobro poznano zgodbo je želel s skrbno premišljenimi poudarki občinstvu ponuditi na svoj, izrazito pripovedni način. Prav tako je želel poudariti njeno aktualnost, saj so rivalstvo, zloraba moči in odrekanje svobodne izbire v ljubezni še danes močno prisotni. Vlogo Julije vidi zelo sodobno, kot pravi...

Ona je zame dekle današnjega časa, ki je neustrašno. Vse česar se mora dejansko bati je konservativen odnos njene družine.

 Zanella Julijo primerja z metuljem, ki jih tudi sam občuduje in zbira. Njeno zgodbo pripoveduje, kot bi opisoval življenje enodnevnega metulja. V tem dnevu Julija iz otroka odraste v žensko, spozna ljubezen, spozna smrt in umre zaradi ljubezni. Ko Romeo spije strup se Julija zbudi iz navidezne smrti. Ta prizor je eden najmočnejših v predstavi in dramaturško izvrstno izpeljan. Julijino tolčenje po notranjosti prozorne krste v trenutku, ko zagleda svojo ljubezen in živalski krik iz njenega grla, ko spozna kaj je storil, oropana zvoka, presuneta s svojo tišino in glasno zarežeta v srce gledalca, ki nemo spremlja tragično usodo mlade, iskrene ljubezni. Ko se Juliji življenje vrača, življenje Romea odhaja. S to interpretacijo trenutka smrti mladih ljubimcev je koreograf ustvaril zelo čustven trenutek v odnosu med dvema človekoma, trenutek popolne svobode pred smrtjo. Julija umre na lep način, saj spije strup. Umre svobodna, kar je po besedah Renata Zanelle močnejše od ponavljanja tradicionalne zgodbe, ki se je turisti spominjajo na veronskih ulicah. V vlogi Julije je prvič v svoji karieri nastopila priznana baletna solistka Nina Noč, ki o svoji vlogi pravi ...

... Zame je Julija močna in odločna ženska, ki ve kaj želi in tako jo želim tudi prikazati. Ona ve, da ljubi Romea in ve, da zanjo na tem svetu drug moški ne obstaja in ona bo zanj umrla.

 Nina je vlogo tehnično odlično izvedla, naravnost blestela pa je v interpretaciji čustvenih stanj mlade Julije, ki v kratkem času iz brezskrbne, naivne deklice dozori v odločno žensko in ljubi tako silovito, da za svojo ljubezen umre. Na videz nežna in krhka Nina je z izvrstno igro prikazala odločnost, moč in na koncu obup Julijinega mladega, iskrenega srca. Prav v obupu in žalosti je v vlogi Romea blestel tudi Kenta Yamamoto, ki je bil sicer v nežnih, ljubezenskih prizorih nekoliko manj prepričljiv. Naslovna zgodba mladih ljubimcev pa ni edina, ki jo je koreograf Zanella želel izpostaviti. Kot pove sam ...

Gre za zgodbo žensk v svetu, ki mu vladajo moški. Nisem želel povedati zgolj zgodbo Julije, ki jo tako vsi poznamo. Tu so še zgodbe drugih žensk, ki se mi zdijo zelo pomembne. Kot je zgodba njene mame, gospe Capulet, ki je pravzaprav eneka Julijini, saj je tudi ona morala sprejeti kompromis in je tako neke vrste Julijin odsev. Poročiti se je morala z vplivnim moškim, ljubi pa mladega Tybalta. Ta zgodba je bila v delu Prokofjeva zgolj na krako predstavljena po Tybaltovi smrti, jaz pa sem, po zaslugi dirigenta Kevina Rhodesa, uporabil dele glasbe, ki jih v običajnih različicah ne in tako ustvaril tekočo vzporednico med matero in hčero.

 Zanella je tako tudi s pomočjo glasbe iz izvirne štiridejanke ustvaril svojevrstno koreografsko različico priljubljenega baleta Romeo in Julija. Popestrijo jo tudi zelo realistični prizori sabljanja, športa, ki se je koreografu zdel najbolj primeren za ponazoritev tekmovalnosti Capuletov in Montegov. Tudi sicer so bili v predstavi prizori napetosti, rivalstva, boja in smrti najbolj realistični in najbolj doživeto izraženi. Ker je koreograf izpostavil predvsem zgodbe žensk, sta do izraza prišli tudi Georgeta Caprairou kot močna, a razumna gospa Monteg in Tjaša Kmetec kot vplivna, a ranljiva gospa Capulet. Ansambel je zgodbo dobro podprl, koreografsko pa je bila predstava bolj učinkovita v plesnih miniaturah, kot pa v skupinskih koreografijah. Scenografija je predstavi, z izjemo balkonske scene, dobro služila, kostumografija pa ni bila najbolj posrečena. Orkester ljubljanske opere, ki je bil zaradi svoje pozicije na odru vseskozi del scenografije je vodil dirigent Kevin Rhodes.

Balet Romeo in Julija je v svoji novi preobleki navdušil občinstvo ljubljanske opere, ki je ustvarjalce nagradilo z dolgim aplavzom. Obenem pa je poskrbel, da bomo o zgodbi slavnih veronskih ljubimcev in usodi svobodne ljubezni še dolgo razmišljali.


07.10.2019

Norman Ohler: Popolna omama

Avtor recenzije: Martin Lipovšek Bere Aleksander Golja.


07.10.2019

Luan Starova: Čas koz

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.


04.10.2019

Simfoniki s pianistom Dejanom Lazićem

Na drugem koncertu sezone Simfoničnega orkestra RTV Slovenija za abonma Kromatika je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gostoval hrvaški pianist Dejan Lazić, orkester pa je vodil novi šef-dirigent Rossen Milanov. Nekaj koncertnih vtisov je strnil Lovrenc Rogelj.


04.10.2019

Joker

Arthur Fleck je osamljen čudak, ki odrinjen na rob velemestne džungle skrbi za ostarelo mater – ta si domišlja, da jima bo iz mizerije čudežno pomagal nekdanji delodajalec, brezčuten multimilijonar in županski kandidat Thomas Wayne ...


04.10.2019

Oroslan

Zdi se, da Matjaža Ivanišina skoraj obsesivno privlači tisto, kar se skriva pred njegovim pogledom, kar se mu na neki način izmika ...


30.09.2019

Koncert

V nedeljo zvečer je bil v Slovenski filharmoniji 1. koncert letošnje sezone Vokalnega abonmaja. Na njem je bila tudi Polona Gantar.


30.09.2019

France Pibernik, Zorko Simčič: Dohojene stopinje

Avtorica recenzije: Martina Potisk Bere Jure Franko.


30.09.2019

Sebastijan Pregelj: v Elvisovi sobi

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Ana Bohte in Jure Franko.


30.09.2019

Leila Slimani: Uspavanka

Avtorica recenzije: Ana Rozman Bere Ana Bohte.


30.09.2019

Sara Nuša Golob Grabner: Gnijoče rože

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Ana Bohte in Jure Franko.


28.09.2019

Izobčenke - avtorski projekt po delih Rudija Šeliga (1935 – 2004)

S sinočnjo premiero se je odprla nova sezona tudi v Mali drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Tri igralke: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin in Tamara Avguštin ter glasbenika Ina Puntar in Samo Kutin so pod režijskim vodstvom Mirjane Medojević ustvarili avtorski projekt po delih dramatika Rudija Šeliga. Na premieri je bila Tadeja Krečič. IZOBČENKE – avtorski projekt po delih Rudija Šeliga (1935 – 2004) Premiera: 27. 9. 2019 v Mali drami Režiserka Mirjana Medojević Dramaturga Eva Kraševec, Ilija Đurović Scenograf Branko Hojnik Lektorica Tatjana Stanič Avtorja glasbe ina Puntar, Samo Kutin Oblikovalci luči Nina Ivanišin, Vlado Glavan, Branko Hojnik Igrajo Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Tamara Avguštin, Ina puntar, Samo Kutin vir fotografije: https://www.google.com/search?q=izob%C4%8Denke+drama&sxsrf=ACYBGNT8aP-LMbDh1vCXpV5hvlyIihxTBQ:1569666212867&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjhqaKopvPkAhVPLVAKHVWHCVIQ_AUIESgB&biw=1680&bih=858#imgrc=rH-toWhFRZAtCM


27.09.2019

Oranžni abonma

Sinoči ob pol osmih je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani prvi koncert iz letošnjega cikla oranžnega abonmaja. Na koncertu z naslovom "Iz starega sveta" smo slišali skladbe Ludwiga van Beethovna, Richarda Straussa in Antonina Dvoržaka. Poročilo je pripravil Andrej Bedjanič.


27.09.2019

MGL Mala scena - Laura Wade: Dragi, doma sem!

Mestno gledališče ljubljansko – Mala scena Laura Wade: Dragi, doma sem! Home, I'm Darling, 2018 Prva slovenska uprizoritev Premiera 26. september 2019 Prevajalka Tina Mahkota Režiserka Nina Šorak Dramaturginja Eva Mahkovic Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Ina Ferlan Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Avtorica videa Pila Rusjan Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Asistentka dramaturginje Taja Lesjak Šilak Asistentka scenografa Sara Slivnik Igrajo Iva Krajnc Bagola, Jure Henigman, Bernarda Oman, Tjaša Železnik, Uroš Smolej, Viktorija Bencik Emeršič / Miranda Trnjanin k. g. S sinočnjo premiero komedije Dragi, doma sem! sodobne angleške dramatičarke Laure Wade so v Mestnem gledališču ljubljanskem začeli sezono tudi na Mali sceni. Lani napisano odrsko delo, ki se na izviren, čeprav ne ravno poglobljen način loteva mnogih vprašanj, predvsem feminizma in bega pred resničnostjo, je v prevodu Tine Mahkota režirala Nina Šorak. Vtise po premieri je zbrala Staša Grahek. Foto: Iva Krajnc Bagola Peter Giodani, https://www.mgl.si/sl/program/predstave/dragi-doma-sem/


27.09.2019

Ocena filma Košarkar naj bo 2

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.09.2019

SNG Drama Ljubljana - Oscar Wilde: Saloma

Nova sezona ljubljanske Drame je posvečena ljubezni. Začeli so jo na velikem odru z uprizoritvijo drame Saloma Oscarja Wilda v novem prevodu Primoža Viteza in režiji Eduarda Milerja. Naslovno tragično junakinjo je oblikovala Polona Juh, med glavnimi protagonisti so še Igor Samobor kot prerok Johanaan, Gregor Baković kot vladar Herod Antipa in Alojz Svete kot Salomina mati in Herodova žena. Nekaj vtisov po premieri je strnil Dušan Rogelj. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana Oscar Wilde: Saloma Premiera 21. september 2019 Prevajalec Primož Vitez Režiser Eduard Miler Avtorica priredbe in dramaturginja Žanina Mirčevska Scenograf Atej Tutta Kostumograf Leo Kulaš Glasbeni opremljevalec Eduard Miler Avtor videa Atej Tutta Koreografka Maša Kagao Knez Oblikovalka maske Špela Ema Veble Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Lektor Arko Asistentka kostumografa Lara Kulaš Igrajo Polona Juh, Igor Samobor, Gregor Baković, Alojz Svete, Robert Korošec/Andraž Harauer, Gal Oblak, Valter Dragan, Matija Rozman, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Gorazd Logar, Andraž Harauer/Matic Valič


23.09.2019

Anja Mlakar: Skrivnostni tujec in demonski sovražnik

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Igor Velše.


23.09.2019

Gabriela Babnik: Tri smrti

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Alenka Resman Langus in Igor Velše.


23.09.2019

Dušan Jelinčič: Tržške prikazni

Avtor recenzije: Robi Šabec Bere Alenka Resman Langus.


23.09.2019

Mili Hrobath: Barvitost časa

Avtor recenzije: Lev Detela Bere Igor Velše.


20.09.2019

Katarina Morano, Žiga Divjak: Sedem dni v Mestnem gledališču ljubljanskem

Mestno gledališče ljubljansko Katarina Morano, Žiga Divjak: Sedem dni 2019 Krstna uprizoritev Premiera 19. september 2019 Režiser Žiga Divjak Dramaturginja Katarina Morano Scenografka Barbara Kapelj Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Blaž Gracar Avtor videa Domen Martinčič Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Asistent režiserja (študijsko) Žiga Hren Nastopajo Jette Ostan Vejrup, Matej Puc, Mojca Funkl, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec, Iztok Drabik Jug k. g V Mestnem gledališču ljubljanskem so novo sezono začeli s krstno uprizoritvijo besedila Sedem dni; v igri različne vloge ljudi, ki se v življenju ne znajdejo najbolje, oblikujejo Jette Ostan Vejrup, Matej Puc, Mojca Funkl, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec in Iztok Drabik Jug; avtorja Sedmih dni sta Katarina Morano in Žiga Divjak, slednji je tudi režiser. Predpremiero igre si je ogledala Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/program/predstave/sedem-dni/


Stran 82 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov