Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zora del Buono: Maršalinja

14.03.2022

Avtor recenzije: Robert Šabec Bere: Jure Franko

Prevedla Mojca Kranjc; Ljubljana : Beletrina, 2022

Pisateljica Zora del Buono v romanu Maršalinja razgrinja turbulentno zgodovino družine del Buono, tesno vpeto v domala vse dvajseto stoletje. Osrednja protagonistka romana je njena babica Zora Ostan, Slovenka, rojena nekaj let pred prvo svetovno vojno v Bovcu. Njena zgodba je pretresljiva, kot je šokantna zgodovina v času obeh vojn. Prva in Posočje... »In ti mi boš krvava tekla…,« je zapisal pesnik. In Zora je bila priča krvavi Soči, pa tudi peklenskemu obstreljevanju, čudežu pri Kobaridu, v katerem je bil domala edini čudež plinski napad, ki je celotno dolino apokaliptično prekril z oblakom smrtonosne pare in pomoril na tisoče mladih fantov. Izkusila je begunstvo v Ljubljani, prihod fašizma in nacistično divjanje po Soški dolini in drugod. Zora je vse to doživela in preživela. Sprva nemočno dekletce se je izoblikovalo v kleno in nadvse odločno žensko, ki, če bi jo želeli podrobneje spoznati, še najbolj spominja na junakinjo romana Rdeča Zora nemškega pisatelja Kurta Helda. (Ne nazadnje ta že ob izidu postane eden izmed njenih najljubših romanov.)

Prelomni trenutek v Zorinem življenju se zgodi, ko ob vrnitvi v Bovec spozna mladega sicilijanskega zdravnika Pietra iz aristokratske družine del Buono in se z njim poroči. Dogajalni prostori si zatem sledijo z izrazito dinamiko. Sorazmerno dobro situirano bovško dekle se na družbeni lestvici močno povzpne in prizore Bovca nadomestijo Dunaj, Berlin, Neapelj, Sicilija in naposled Bari, v katerem si zakonca ustvarita dom v novozgrajeni prostorni vili v središču mesta. Pietrova kariera je v vzponu, svoje mesto v družini in še bolj v družbi pa si zagotovi tudi Zora. Kot se za tovrstne uspešne rodbine oziroma romane spodobi, tudi v tem ne manjka okostnjakov iz družinske preteklosti, ki padajo z vsem treskom iz omar, še toliko bolj odmevni pa so treski, ki jih Zora povzroča s svojim delovanjem v širšem družbeno-političnem prostoru. Pietro in še bolj Zora sta zagrizena levičarja in njun oziroma zagotovo njen (marksistični) življenjski moto je sila preprost: »komunizem je aristokracija za vse.« Protagonistka deluje v skladu s svojo maksimo – najodločneje v času fašizma v Italiji, pozneje pa prav tako.

Na eni strani imamo torej opraviti z bolj ali manj klasično, a nič manj pretresljivo družinsko sago aristokratsko-levičarske družine, po drugi strani pa je ta tesno povezana tako z italijansko kot tudi z jugoslovansko komunistično partijo. Ne gre se torej čuditi, da se v romanu spoznamo z Gramscijem, Togliattijem in tudi z Josipom Brozom Titom. Vila zakoncev De Buono namreč v drugi polovici druge svetovne vojne postane sanatorij za ranjene partizane in Tito ju med obiskom v Bariju seveda obišče. Pietro postane eden izmed njegovih osebnih zdravnikov, Zora pa tudi na račun njenega splošnega aktivizma prejme iz njegovih rok odlikovanje: maršal torej odlikuje maršalinjo.

Zora de Buona tako v romanu Maršalinja s poglobljenim popisovanjem družinske dinamike prikazuje širšo sliko in v njej postavi jugoslovansko partizanstvo na mesto, ki mu neizogibno pripada – med nesporne zmagovalce druge svetovne vojne. Kot lucidna popisovalka pa ob tem ne spregleda med- in povojnih pobojev, s fojbami in Kočevskim Rogom na čelu. Nacifašistično zlo s poslednjim bojem Pohorskega bataljona na Osankarici, Gonarsom in drugim kot tudi kolaboracijo in zločine domobrancev predstavi neobremenjeno in neposredno.

O kompleksni obravnavi politične situacije pričajo še popisi vzpona fašizma v Italiji vse od prikritih in pritlehnih preimenovanj, s katerimi ne poitalijančujejo samo Slovencev, temveč tudi znameniti Louis Armstrong postane Luigi Fortebraccio, nogometni klubi ostanejo brez igralcev neitalijanskega rodu, zakonski pari pa brez zlatih poročnih prstanov … Prek družinske dinamike se seznanimo z zločinskim širjenjem italijanskega Lebensrauma v Abesinijo kot tudi s paradiranjem fašističnih tolp po ulicah Neaplja, Barija in vse do znamenitega pohoda na Rim. Zori je tudi s tovrstno kombinatoriko povsem jasno, da Italija po drugi svetovni vojni ne more, ne zna in ne opravi s fašistično preteklostjo, da ji vlada lahko zgolj in samo desnica, da na ta način lahko postane zgolj satelit ZDA in s tem prvi branik zahoda pred brezbožnim komunizmom vzhoda.

Roman Zore del Buono Maršalinja je precej več kot zgolj družinski roman, saj poleg rodbinske sage prinaša luciden in kompleksen prikaz dinamike dvajsetega stoletja z vojnami in ideološkimi boji, ki so krojili in še vedno krojijo usodo ne le apeninskega in balkanskega prostora, temveč domala celotnega sveta. Aktualno delo močno zaznamuje slovenski mejni etnični prostor, hkrati pa ga že v osnovi presega, ob tem pa nas uči tudi polpretekle zgodovine.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Zora del Buono: Maršalinja

14.03.2022

Avtor recenzije: Robert Šabec Bere: Jure Franko

Prevedla Mojca Kranjc; Ljubljana : Beletrina, 2022

Pisateljica Zora del Buono v romanu Maršalinja razgrinja turbulentno zgodovino družine del Buono, tesno vpeto v domala vse dvajseto stoletje. Osrednja protagonistka romana je njena babica Zora Ostan, Slovenka, rojena nekaj let pred prvo svetovno vojno v Bovcu. Njena zgodba je pretresljiva, kot je šokantna zgodovina v času obeh vojn. Prva in Posočje... »In ti mi boš krvava tekla…,« je zapisal pesnik. In Zora je bila priča krvavi Soči, pa tudi peklenskemu obstreljevanju, čudežu pri Kobaridu, v katerem je bil domala edini čudež plinski napad, ki je celotno dolino apokaliptično prekril z oblakom smrtonosne pare in pomoril na tisoče mladih fantov. Izkusila je begunstvo v Ljubljani, prihod fašizma in nacistično divjanje po Soški dolini in drugod. Zora je vse to doživela in preživela. Sprva nemočno dekletce se je izoblikovalo v kleno in nadvse odločno žensko, ki, če bi jo želeli podrobneje spoznati, še najbolj spominja na junakinjo romana Rdeča Zora nemškega pisatelja Kurta Helda. (Ne nazadnje ta že ob izidu postane eden izmed njenih najljubših romanov.)

Prelomni trenutek v Zorinem življenju se zgodi, ko ob vrnitvi v Bovec spozna mladega sicilijanskega zdravnika Pietra iz aristokratske družine del Buono in se z njim poroči. Dogajalni prostori si zatem sledijo z izrazito dinamiko. Sorazmerno dobro situirano bovško dekle se na družbeni lestvici močno povzpne in prizore Bovca nadomestijo Dunaj, Berlin, Neapelj, Sicilija in naposled Bari, v katerem si zakonca ustvarita dom v novozgrajeni prostorni vili v središču mesta. Pietrova kariera je v vzponu, svoje mesto v družini in še bolj v družbi pa si zagotovi tudi Zora. Kot se za tovrstne uspešne rodbine oziroma romane spodobi, tudi v tem ne manjka okostnjakov iz družinske preteklosti, ki padajo z vsem treskom iz omar, še toliko bolj odmevni pa so treski, ki jih Zora povzroča s svojim delovanjem v širšem družbeno-političnem prostoru. Pietro in še bolj Zora sta zagrizena levičarja in njun oziroma zagotovo njen (marksistični) življenjski moto je sila preprost: »komunizem je aristokracija za vse.« Protagonistka deluje v skladu s svojo maksimo – najodločneje v času fašizma v Italiji, pozneje pa prav tako.

Na eni strani imamo torej opraviti z bolj ali manj klasično, a nič manj pretresljivo družinsko sago aristokratsko-levičarske družine, po drugi strani pa je ta tesno povezana tako z italijansko kot tudi z jugoslovansko komunistično partijo. Ne gre se torej čuditi, da se v romanu spoznamo z Gramscijem, Togliattijem in tudi z Josipom Brozom Titom. Vila zakoncev De Buono namreč v drugi polovici druge svetovne vojne postane sanatorij za ranjene partizane in Tito ju med obiskom v Bariju seveda obišče. Pietro postane eden izmed njegovih osebnih zdravnikov, Zora pa tudi na račun njenega splošnega aktivizma prejme iz njegovih rok odlikovanje: maršal torej odlikuje maršalinjo.

Zora de Buona tako v romanu Maršalinja s poglobljenim popisovanjem družinske dinamike prikazuje širšo sliko in v njej postavi jugoslovansko partizanstvo na mesto, ki mu neizogibno pripada – med nesporne zmagovalce druge svetovne vojne. Kot lucidna popisovalka pa ob tem ne spregleda med- in povojnih pobojev, s fojbami in Kočevskim Rogom na čelu. Nacifašistično zlo s poslednjim bojem Pohorskega bataljona na Osankarici, Gonarsom in drugim kot tudi kolaboracijo in zločine domobrancev predstavi neobremenjeno in neposredno.

O kompleksni obravnavi politične situacije pričajo še popisi vzpona fašizma v Italiji vse od prikritih in pritlehnih preimenovanj, s katerimi ne poitalijančujejo samo Slovencev, temveč tudi znameniti Louis Armstrong postane Luigi Fortebraccio, nogometni klubi ostanejo brez igralcev neitalijanskega rodu, zakonski pari pa brez zlatih poročnih prstanov … Prek družinske dinamike se seznanimo z zločinskim širjenjem italijanskega Lebensrauma v Abesinijo kot tudi s paradiranjem fašističnih tolp po ulicah Neaplja, Barija in vse do znamenitega pohoda na Rim. Zori je tudi s tovrstno kombinatoriko povsem jasno, da Italija po drugi svetovni vojni ne more, ne zna in ne opravi s fašistično preteklostjo, da ji vlada lahko zgolj in samo desnica, da na ta način lahko postane zgolj satelit ZDA in s tem prvi branik zahoda pred brezbožnim komunizmom vzhoda.

Roman Zore del Buono Maršalinja je precej več kot zgolj družinski roman, saj poleg rodbinske sage prinaša luciden in kompleksen prikaz dinamike dvajsetega stoletja z vojnami in ideološkimi boji, ki so krojili in še vedno krojijo usodo ne le apeninskega in balkanskega prostora, temveč domala celotnega sveta. Aktualno delo močno zaznamuje slovenski mejni etnični prostor, hkrati pa ga že v osnovi presega, ob tem pa nas uči tudi polpretekle zgodovine.


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralka: Eva Longyka Marušič


05.05.2022

Jasna Blažič: Izvir

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja


19.05.2022

Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Bergmanov otok: otok za cinefile

Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.


25.04.2022

Kazimir Kolar: Zgodbe nekega slabiča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Barbara Jurša: Milje do Trsta

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Chimamanda Ngozi Adichie: Zapiski o žalovanju

Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič


25.04.2022

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Jure Franko


25.04.2022

En Knap Group: Hidra

Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.


22.04.2022

Igor Harb: Severnjak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.04.2022

Gaja Pöschl: Vesolje med nami

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.04.2022

TV-mreža

Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)


18.04.2022

Valentin Brun: Pogozdovanje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Paul Tyson: Vrnitev k resničnosti

Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat


18.04.2022

Charles Dickens: Naš skupni prijatelj

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Fernando Pessoa: Sporočilo

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralec: Renato Horvat


Stran 40 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov