Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zora del Buono: Maršalinja

14.03.2022

Avtor recenzije: Robert Šabec Bere: Jure Franko

Prevedla Mojca Kranjc; Ljubljana : Beletrina, 2022

Pisateljica Zora del Buono v romanu Maršalinja razgrinja turbulentno zgodovino družine del Buono, tesno vpeto v domala vse dvajseto stoletje. Osrednja protagonistka romana je njena babica Zora Ostan, Slovenka, rojena nekaj let pred prvo svetovno vojno v Bovcu. Njena zgodba je pretresljiva, kot je šokantna zgodovina v času obeh vojn. Prva in Posočje... »In ti mi boš krvava tekla…,« je zapisal pesnik. In Zora je bila priča krvavi Soči, pa tudi peklenskemu obstreljevanju, čudežu pri Kobaridu, v katerem je bil domala edini čudež plinski napad, ki je celotno dolino apokaliptično prekril z oblakom smrtonosne pare in pomoril na tisoče mladih fantov. Izkusila je begunstvo v Ljubljani, prihod fašizma in nacistično divjanje po Soški dolini in drugod. Zora je vse to doživela in preživela. Sprva nemočno dekletce se je izoblikovalo v kleno in nadvse odločno žensko, ki, če bi jo želeli podrobneje spoznati, še najbolj spominja na junakinjo romana Rdeča Zora nemškega pisatelja Kurta Helda. (Ne nazadnje ta že ob izidu postane eden izmed njenih najljubših romanov.)

Prelomni trenutek v Zorinem življenju se zgodi, ko ob vrnitvi v Bovec spozna mladega sicilijanskega zdravnika Pietra iz aristokratske družine del Buono in se z njim poroči. Dogajalni prostori si zatem sledijo z izrazito dinamiko. Sorazmerno dobro situirano bovško dekle se na družbeni lestvici močno povzpne in prizore Bovca nadomestijo Dunaj, Berlin, Neapelj, Sicilija in naposled Bari, v katerem si zakonca ustvarita dom v novozgrajeni prostorni vili v središču mesta. Pietrova kariera je v vzponu, svoje mesto v družini in še bolj v družbi pa si zagotovi tudi Zora. Kot se za tovrstne uspešne rodbine oziroma romane spodobi, tudi v tem ne manjka okostnjakov iz družinske preteklosti, ki padajo z vsem treskom iz omar, še toliko bolj odmevni pa so treski, ki jih Zora povzroča s svojim delovanjem v širšem družbeno-političnem prostoru. Pietro in še bolj Zora sta zagrizena levičarja in njun oziroma zagotovo njen (marksistični) življenjski moto je sila preprost: »komunizem je aristokracija za vse.« Protagonistka deluje v skladu s svojo maksimo – najodločneje v času fašizma v Italiji, pozneje pa prav tako.

Na eni strani imamo torej opraviti z bolj ali manj klasično, a nič manj pretresljivo družinsko sago aristokratsko-levičarske družine, po drugi strani pa je ta tesno povezana tako z italijansko kot tudi z jugoslovansko komunistično partijo. Ne gre se torej čuditi, da se v romanu spoznamo z Gramscijem, Togliattijem in tudi z Josipom Brozom Titom. Vila zakoncev De Buono namreč v drugi polovici druge svetovne vojne postane sanatorij za ranjene partizane in Tito ju med obiskom v Bariju seveda obišče. Pietro postane eden izmed njegovih osebnih zdravnikov, Zora pa tudi na račun njenega splošnega aktivizma prejme iz njegovih rok odlikovanje: maršal torej odlikuje maršalinjo.

Zora de Buona tako v romanu Maršalinja s poglobljenim popisovanjem družinske dinamike prikazuje širšo sliko in v njej postavi jugoslovansko partizanstvo na mesto, ki mu neizogibno pripada – med nesporne zmagovalce druge svetovne vojne. Kot lucidna popisovalka pa ob tem ne spregleda med- in povojnih pobojev, s fojbami in Kočevskim Rogom na čelu. Nacifašistično zlo s poslednjim bojem Pohorskega bataljona na Osankarici, Gonarsom in drugim kot tudi kolaboracijo in zločine domobrancev predstavi neobremenjeno in neposredno.

O kompleksni obravnavi politične situacije pričajo še popisi vzpona fašizma v Italiji vse od prikritih in pritlehnih preimenovanj, s katerimi ne poitalijančujejo samo Slovencev, temveč tudi znameniti Louis Armstrong postane Luigi Fortebraccio, nogometni klubi ostanejo brez igralcev neitalijanskega rodu, zakonski pari pa brez zlatih poročnih prstanov … Prek družinske dinamike se seznanimo z zločinskim širjenjem italijanskega Lebensrauma v Abesinijo kot tudi s paradiranjem fašističnih tolp po ulicah Neaplja, Barija in vse do znamenitega pohoda na Rim. Zori je tudi s tovrstno kombinatoriko povsem jasno, da Italija po drugi svetovni vojni ne more, ne zna in ne opravi s fašistično preteklostjo, da ji vlada lahko zgolj in samo desnica, da na ta način lahko postane zgolj satelit ZDA in s tem prvi branik zahoda pred brezbožnim komunizmom vzhoda.

Roman Zore del Buono Maršalinja je precej več kot zgolj družinski roman, saj poleg rodbinske sage prinaša luciden in kompleksen prikaz dinamike dvajsetega stoletja z vojnami in ideološkimi boji, ki so krojili in še vedno krojijo usodo ne le apeninskega in balkanskega prostora, temveč domala celotnega sveta. Aktualno delo močno zaznamuje slovenski mejni etnični prostor, hkrati pa ga že v osnovi presega, ob tem pa nas uči tudi polpretekle zgodovine.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Zora del Buono: Maršalinja

14.03.2022

Avtor recenzije: Robert Šabec Bere: Jure Franko

Prevedla Mojca Kranjc; Ljubljana : Beletrina, 2022

Pisateljica Zora del Buono v romanu Maršalinja razgrinja turbulentno zgodovino družine del Buono, tesno vpeto v domala vse dvajseto stoletje. Osrednja protagonistka romana je njena babica Zora Ostan, Slovenka, rojena nekaj let pred prvo svetovno vojno v Bovcu. Njena zgodba je pretresljiva, kot je šokantna zgodovina v času obeh vojn. Prva in Posočje... »In ti mi boš krvava tekla…,« je zapisal pesnik. In Zora je bila priča krvavi Soči, pa tudi peklenskemu obstreljevanju, čudežu pri Kobaridu, v katerem je bil domala edini čudež plinski napad, ki je celotno dolino apokaliptično prekril z oblakom smrtonosne pare in pomoril na tisoče mladih fantov. Izkusila je begunstvo v Ljubljani, prihod fašizma in nacistično divjanje po Soški dolini in drugod. Zora je vse to doživela in preživela. Sprva nemočno dekletce se je izoblikovalo v kleno in nadvse odločno žensko, ki, če bi jo želeli podrobneje spoznati, še najbolj spominja na junakinjo romana Rdeča Zora nemškega pisatelja Kurta Helda. (Ne nazadnje ta že ob izidu postane eden izmed njenih najljubših romanov.)

Prelomni trenutek v Zorinem življenju se zgodi, ko ob vrnitvi v Bovec spozna mladega sicilijanskega zdravnika Pietra iz aristokratske družine del Buono in se z njim poroči. Dogajalni prostori si zatem sledijo z izrazito dinamiko. Sorazmerno dobro situirano bovško dekle se na družbeni lestvici močno povzpne in prizore Bovca nadomestijo Dunaj, Berlin, Neapelj, Sicilija in naposled Bari, v katerem si zakonca ustvarita dom v novozgrajeni prostorni vili v središču mesta. Pietrova kariera je v vzponu, svoje mesto v družini in še bolj v družbi pa si zagotovi tudi Zora. Kot se za tovrstne uspešne rodbine oziroma romane spodobi, tudi v tem ne manjka okostnjakov iz družinske preteklosti, ki padajo z vsem treskom iz omar, še toliko bolj odmevni pa so treski, ki jih Zora povzroča s svojim delovanjem v širšem družbeno-političnem prostoru. Pietro in še bolj Zora sta zagrizena levičarja in njun oziroma zagotovo njen (marksistični) življenjski moto je sila preprost: »komunizem je aristokracija za vse.« Protagonistka deluje v skladu s svojo maksimo – najodločneje v času fašizma v Italiji, pozneje pa prav tako.

Na eni strani imamo torej opraviti z bolj ali manj klasično, a nič manj pretresljivo družinsko sago aristokratsko-levičarske družine, po drugi strani pa je ta tesno povezana tako z italijansko kot tudi z jugoslovansko komunistično partijo. Ne gre se torej čuditi, da se v romanu spoznamo z Gramscijem, Togliattijem in tudi z Josipom Brozom Titom. Vila zakoncev De Buono namreč v drugi polovici druge svetovne vojne postane sanatorij za ranjene partizane in Tito ju med obiskom v Bariju seveda obišče. Pietro postane eden izmed njegovih osebnih zdravnikov, Zora pa tudi na račun njenega splošnega aktivizma prejme iz njegovih rok odlikovanje: maršal torej odlikuje maršalinjo.

Zora de Buona tako v romanu Maršalinja s poglobljenim popisovanjem družinske dinamike prikazuje širšo sliko in v njej postavi jugoslovansko partizanstvo na mesto, ki mu neizogibno pripada – med nesporne zmagovalce druge svetovne vojne. Kot lucidna popisovalka pa ob tem ne spregleda med- in povojnih pobojev, s fojbami in Kočevskim Rogom na čelu. Nacifašistično zlo s poslednjim bojem Pohorskega bataljona na Osankarici, Gonarsom in drugim kot tudi kolaboracijo in zločine domobrancev predstavi neobremenjeno in neposredno.

O kompleksni obravnavi politične situacije pričajo še popisi vzpona fašizma v Italiji vse od prikritih in pritlehnih preimenovanj, s katerimi ne poitalijančujejo samo Slovencev, temveč tudi znameniti Louis Armstrong postane Luigi Fortebraccio, nogometni klubi ostanejo brez igralcev neitalijanskega rodu, zakonski pari pa brez zlatih poročnih prstanov … Prek družinske dinamike se seznanimo z zločinskim širjenjem italijanskega Lebensrauma v Abesinijo kot tudi s paradiranjem fašističnih tolp po ulicah Neaplja, Barija in vse do znamenitega pohoda na Rim. Zori je tudi s tovrstno kombinatoriko povsem jasno, da Italija po drugi svetovni vojni ne more, ne zna in ne opravi s fašistično preteklostjo, da ji vlada lahko zgolj in samo desnica, da na ta način lahko postane zgolj satelit ZDA in s tem prvi branik zahoda pred brezbožnim komunizmom vzhoda.

Roman Zore del Buono Maršalinja je precej več kot zgolj družinski roman, saj poleg rodbinske sage prinaša luciden in kompleksen prikaz dinamike dvajsetega stoletja z vojnami in ideološkimi boji, ki so krojili in še vedno krojijo usodo ne le apeninskega in balkanskega prostora, temveč domala celotnega sveta. Aktualno delo močno zaznamuje slovenski mejni etnični prostor, hkrati pa ga že v osnovi presega, ob tem pa nas uči tudi polpretekle zgodovine.


06.10.2021

Florian Zeller: Mama

Prešernovo gledališče Kranj Premiera 1. oktobra 2021 Florian Zeller: Mama Prevajalka: Suzana Koncut Režiser: Ivica Buljan Dramaturginja: Marinka Poštrak Scenografi in kostumograf: Rudy Sabounghy Skladatelj in avtor priredbe songa Parle – lui de moi glasbenika Christopha: Mitja Vrhovnik Smrekar Lektorica: Barbara Rogelj Oblikovanje svetlobe in videa: Sonda 13, Toni Soprano Meneglejte Oblikovalec maske: Matej Pajntar Asistentka dramaturgije: Manca Majeršič Sevšek Asistentka kostumografa: Bojana Fornazarič Igrajo: Darja Reichman (mama), Borut Veselko (oče), Blaž Setnikar (sin), Doroteja Nadrah (dekle) NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči prva premiera letošnjega repertoarja. Štirje igralci so pod dramaturškim vodstvom Marinke Poštrak in v režiji Ivice Buljana uprizorili dramo Mama francoskega dramatika, pisatelja in scenarista Florana Zellerja (florjána zelerja) v prevodu Suzane Koncut. Avtor je trenutno v soju svetovnih žarometov zaradi režije in scenarija filma Oče – ki je del trilogije Oče, Mati, Sin. V drami Mama gre za sindrom praznega gnezda, oziroma za mater, o kateri pravi režiser Ivica Buljan: »Njena najresnejša težava, globinska, psihološka težava, je starost. Starost pa je v zahodni družbi ena izmed najmanj cenjenih karakteristik.« Na premieri Mame v Kranju je bila Tadeja Krečič:


04.10.2021

Elena Ferrante: Zlagano življenje odraslih

Avtorica recenzije: Kristina Jurkovič Bere Ana Bohte.


04.10.2021

Jela Krečič: Zmote neprevaranih

Avtor recenzije: Urban Tarman Bereta Jure Franko in Ana Bohte.


04.10.2021

Bina Štampe Žmavc: Drobne pesmi

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Jure Franko in Ana Bohte.


04.10.2021

Jasmin B. Frelih: Piksli

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere: Ana Bohte


03.10.2021

A. P. Čehov: Češnjev vrt - premiera v MGL

Anton Pavlovič Čehov: Češnjev vrt ???????? ???, 1904 Komedija v štirih dejanjih Premiera 2. oktober 2021 Prevajalec Milan Jesih Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistentka režiserja Živa Bizovičar, AGRFT Asistentka dramaturginje Manca Lipoglavšek, AGRFT Igrajo Nataša Tič Ralijan, Lena Hribar Škrlec, Iva Krajnc Bagola, Uroš Smolej, Branko Jordan, Filip Samobor, Jožef Ropoša, Tina Potočnik Vrhovnik, Gašper Jarni, Lara Wolf, Gregor Gruden, Boris Ostan, Jaka Lah Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči slavnostna premiera igre Češnjev vrt ruskega dramatika Antona Pavloviča Čehova v prevodu Milana Jesiha. Uprizoritev je bila sicer načrtovana za lansko sezono, a so jo lahko uprizorili šele zdaj. Češnjev vrt je igra o spremembah, o nečem, kar se končuje, pravi med drugim režiser Janusz Kica: "To je tema tega besedila, to je tema Čehova, te predstave, pa tudi mojega življenja. Spremembe se morajo dogajati, ne smemo se za vsako ceno držati tega, kar je bilo; moramo gledati naprej." Foto: Peter Giodani


01.10.2021

Okus lakote

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


01.10.2021

Ni čas za smrt

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


30.09.2021

Ivana Sajko: Nekoč se bova temu smejala

Mestno gledališče ljubljansko / premiera 28. 09. 2021 Prevajalka: Polona Glavan Režiserka in scenografka: Anja Suša Dramaturginja: Petra Pogorevc Kostumografka: Maja Mirković Svetovalec za gib: Damjan Kecojević Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos Oblikovalec zvoka: Tomaž Božič Asistentka dramaturginje: Nika Korenjak Asistent scenografke: Janez Koleša Asistentka kostumografke: Nina Čehovin Zasedba: Ajda Smrekar, Filip Samobor, Voranc Boh, Lena Hribar Škrlec, Tanja Dimitrievska, Jaka Lah, Gašper Jarni Sinoči so v Mestnem gledališču ljubljanskem premierno uprizorili predstavo Nekoč se bova temu smejala. Gre za odrsko priredbo Ljubezenskega romana hrvaške pisateljice Ivane Sajko, ki je tudi avtorica dramatizacije. Medtem ko roman svoj svet gradi v intimni sferi, pa uprizoritev fokus postavlja v širšo družbeno svarnost, katere izkušnjo temeljno določa, z besedami režiserka Anje Suša, »ekonomija, ki ubija ljubezen.« Foto: Peter Giodani


29.09.2021

Ivana Sajko: Nekoč se bova temu smejala

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.09.2021

Elena Švarc: Zakaj vsi ne vidijo angelov

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Lidija Hartman.


27.09.2021

Tonnac, Carriere, Eco: Nikar ne upajte, da se boste znebili knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.


27.09.2021

Petja Rijavec: Meter in pol pomladi

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.


27.09.2021

Drago Jančar, Janez Pipan: To noč sem jo videl

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.09.2021

Požigalci

POŽIGALCI Po igri Maxa Frischa Dobrnik in požigalci Naslov izvirnika: Biedermann und die Brandstifter Krstna uprizoritev priredbe AVTOR PRIREDBE, REŽISER IN SCENOGRAF: Jan Krmelj PREVAJALKA: Maila Golob DRAMATURGINJA: Eva Kraševec LEKTORICA: Tatjana Stanič KOSTUMOGRAFINJA: Špela Ema Veble AVTOR GLASBE: Luka Ipavec OBLIKOVALEC SVETLOBE: Borut Bučinel IGRAJO: Saša Tabaković - Dobrnik Iva Babić – Betka Benjamin Krnetić – Pepe Uroš Fürst – Vili Nina Valič – Ana Matija Rozman - Dr. Fil in Policaj Napoved: S premiero in krstno izvedbo igre Požigalci se je začela nova gledališka sezona v ljubljanski Drami. Besedilo je po igri švicarskega dramatika Maxa Frischa priredil Jan Krmelj – tudi režiser in scenograf predstave. Frischevo dramo z naslovom Dobrnik in požigalci je prevedla Maila Golob, dramaturginja je bila Eva Kraševec. Premiero na velikem odru Drame si je ogledala Tadeja Krečič:


26.09.2021

Drago Jančar, Janez Pipan: To noč sem jo videl

Drama SNG Maribor, Burgteater Dunaj, Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd, Cankarjev dom Ljubljana / premiera 24. 09. 2021 Režija: Janez Pipan Scenograf: Marko Japelj Avtorica videa: Vesna Krebs Kostumograf: Leo Kulaš Skladatelj in izvajalec scenske glasbe: Milko Lazar Korepetitor in avtor glasbenih priredb: Robert Mraček Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin: Sergio Moga Lektorica: Metka Damjan Prevajalca romana v nemški jezik: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Prevajalka romana v srbski jezik: Ana Ristović Prevajalki na vajah za nemški jezik: Barbara Lečnik in Tjaša Šket Prevajalka pesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik: Mojca Medvedšek Asistent režije: Žiga Hren (študent AGRFT) Asistentka kostumografa: Lara Kulaš Asistent skladatelja: Marjan Peternel Za potrebe uprizoritve sta prevod priredila: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Zasedba: Nataša Matjašec Rošker, Blaž Dolenc, Milan Marić, Nebojša Ljubišić, Milena Zupančič, Davor Herga, Daniel Jesch, Mateja Pucko, Matevž Biber, Vladimir Vlaškalić, Mirjana Šajinović, Anže Krajnc, Irena Varga, Ivica Knez, Robert Mraček, Matija Stipanič, Alfonz Kodrič, Kristijan Ostanek, Nejc Ropret, Petja Labović, Mojca Simonič, Dane Radulović, Matjaž Kaučič, Žan Pečnik Predstava To noč sem jo videl je velika mednarodna koprodukcija, ki na odru v treh jezikih obudi sodobno klasiko, istoimenski roman Draga Jančarja. Jančarjev svet je odrsko priredil režiser Janez Pipan, zožil ga je na pet pripovednih perspektiv, ki skupaj sestavljajo zgodbo Veronike Zarnik oziroma slikajo zgodovinski portret nedolžnih življenj v kolesju zgodovine. Predstavo v mariborski Drami si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani


24.09.2021

Joe Orton: Norišnica d.o.o.

Slovensko mladinsko gledališče sezono začenja s farsično uprizoritvijo Norišnica d.o.o. Po besedilu Joeja Ortona jo je režiral Vito Taufer, ki je v premišljenem zasledovanju totalnosti gledališča zbližal oder in gledalce. foto: Ivian Kan Mujezinović


24.09.2021

Oče

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


24.09.2021

O slavnosti in gostih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


24.09.2021

Nekoč so bili ljudje

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 51 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov