Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miha Mazzini: Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje

14.03.2022

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman

Novo mesto: Goga, 2021

Miha Mazzini, vsestranski pisatelj, scenarist, kolumnist in lucidni antropolog vsakdanjega življenja, se je že v romanu Funny posvetil odnosu med slovenskima zakoncema in njunemu iskanju sreče na afriški celini, v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje, pa je pod drobnogled vzel družino, ki se na podeželju spopada s predsodki domačinov do temnopoltih tujcev. Jože in Marija se kot stara starša temnopoltega vnuka Emirja soočata s prezirljivimi pogledi lokalnih podjetnikov in kmetov, ki nikakor ne morejo dojeti, zakaj se je njuna hči Tanja zbližala z Afričanom in se zatekla v njihovo vas, namesto da bi otroka, ki je že na pogled drugačen od njihovih otrok, vzgajala v mestu. Tako se otrok sovaščanke čudi, kako to, da “črnci” krvavijo, ko pa so v risankah prikazani povsem drugače kot belci, sosed se večkrat brezbrižno zapelje čez Emirjev tricikel, lastnik vaške trgovine pa Mariji zabrusi, da tujci odžirajo mesta slovenskim delavcem in da zato v njegovi trgovini nimajo kaj iskati. Babica opiše svoja občutja, ki jo iz dneva v dan prevevajo, ko se z mladoletnim vnukom sprehaja po vasi:

“Pogledi prodrejo do kosti, sluzasti vsiljivci. Skrivajo se za zavesami in nimajo početi drugega kot buljiti in se zgražati. Že prej sem se dostikrat vprašala: “Kaj počnejo ti ljudje cele dneve? Buljijo v mimoidoča življenja?” Najbolj pogosti pogovori v tovarni so se ukvarjali s tem, od česa nekdo živi, včasih kako, nikoli pa čemu. Z vnukovo rokico v svoji si dovolim, da jih sovražim. Nosim se, kot bi imela oklep, in njihovo strmenje mi ne more do živega.”

Roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje je v celoti napisan iz vidika protagonistov. Sledimo nizu prvoosebnih izpovedi, s katerimi pisatelj ustvarja mozaik prepričanj, ki se porajajo iz različnih zornih kotov. Poleg zornega kota babice in dedka ter vnuka, sledimo razmišljanjem Tanje, ki je ob nosečnosti manekensko kariero obesila na klin, ter refleksijam njenega brata Marka, ki je vseskozi na preži za neobičajnimi fotografskimi motivi, ki bi ga izstrelili v svet slave. Za širše razumevanja kompleksne družinske situacije je Mazzini vključil tudi Jožetovega brata Toneta, s katerim sta solastnika povsem nekonkurenčne tovarne, njegovo ženo Magdo ter delovodjo tovarne. Čeprav postopno skicira razvoj posameznih misli v čustveno nastrojena prepričanja in iracionalna dejanja svojih protagonistov, se ne more izogniti črno-belemu pogledu na slovensko družbo. Vsi njegovi junaki razen dedka Jožeta, ki vnuka vpeljuje v svet obrti in zeliščarstva, se na podeželju na vso moč dolgočasijo in čakajo le na pet minut slave, ki bi jim osmislila življenja. Lahko bi rekli, da so nekakšne samopomilujoče se žrtve tranzicije, ki se ne morejo soočiti s propadom tovarn in razmišljajo le še o tem, kako najhitreje priti do evropskih sredstev, ali pa zdolgočaseno pregledujejo oglase za izdelke, ki jih ne rabijo:

“Listam ga: mortadela v akciji. Pojoča riba, a to še ni vse. Pas, ki vas bo napravil vitke. Čaj za čiščenje jeter. Pri vsem, kar kupite, prihranite. Več kupite, več prihranite. Vse kupite, vse ste prihranili.”

Mazzini v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje glavnega poudarka ne namenja dramatičnemu dogajanju niti psihološkemu orisu junakov, temveč ga zanimajo miselni vzorci, ki se oblikujejo na podlagi slovenske mentalitete in družbenih predsodkov, ti pa se prenašajo iz ene generacije v drugo. Zdi se, da se pisatelj s podobnim sarkazmom loteva tako neodločnega Jožeta, ki zaradi iskrene ljubezni do vnuka pozablja na svoje načrte s tovarno, kot tudi njegovega sina Marka, ki je za nekaj fotografskih “presežkov” na koncu pripravljen zastaviti življenja večine družinskih članov. Čeprav se Marko zaveda, da se Evropejci in migranti, ki prihajajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, nahajajo v istem čolnu, ki nezadržno tone proti dnu, ne more mimo tega, da ne bi izkoristil subvencij, ki jih Evropska unija namenja za projekte nastanitve migrantov in izvirnega prikaza njihove situacije. Da je v tej evropski hipokriziji nekaj nadvse perverznega, nakazuje tudi zaključek romana, v katerem se nedolžen družinski sprehod prelevi v gledališki “fotoshooting” in krvavo obračunavanje med družinskimi člani. Mazzini dogodek opisuje tako sarkastično, da je bralcu jasno, da se iz njega norčuje, zato prizor, ki bi moral delovati tragično, deluje smešno in patetično. Poskusi kombiniranja žanra socialne drame in kriminalke delujejo neposrečeno, čeprav avtor v uvodu uspešno razvije dramaturške nastavke za oboje. Lahko bi rekli, da je roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje še najbližje družbeni parodiji, s katero Mazzini (podobno kot v številnih svojih kolumnah) kaže na hlapčevsko naravo Slovencev in na nesamostojnost mladih, ki želijo uspeti s čim manj truda vendar močna želja in izvirna ideja nista dovolj, da bi se uveljavili v družbi, ki s svetlobno hitrostjo drvi v nihilizem in dekadenco.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Miha Mazzini: Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje

14.03.2022

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman

Novo mesto: Goga, 2021

Miha Mazzini, vsestranski pisatelj, scenarist, kolumnist in lucidni antropolog vsakdanjega življenja, se je že v romanu Funny posvetil odnosu med slovenskima zakoncema in njunemu iskanju sreče na afriški celini, v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje, pa je pod drobnogled vzel družino, ki se na podeželju spopada s predsodki domačinov do temnopoltih tujcev. Jože in Marija se kot stara starša temnopoltega vnuka Emirja soočata s prezirljivimi pogledi lokalnih podjetnikov in kmetov, ki nikakor ne morejo dojeti, zakaj se je njuna hči Tanja zbližala z Afričanom in se zatekla v njihovo vas, namesto da bi otroka, ki je že na pogled drugačen od njihovih otrok, vzgajala v mestu. Tako se otrok sovaščanke čudi, kako to, da “črnci” krvavijo, ko pa so v risankah prikazani povsem drugače kot belci, sosed se večkrat brezbrižno zapelje čez Emirjev tricikel, lastnik vaške trgovine pa Mariji zabrusi, da tujci odžirajo mesta slovenskim delavcem in da zato v njegovi trgovini nimajo kaj iskati. Babica opiše svoja občutja, ki jo iz dneva v dan prevevajo, ko se z mladoletnim vnukom sprehaja po vasi:

“Pogledi prodrejo do kosti, sluzasti vsiljivci. Skrivajo se za zavesami in nimajo početi drugega kot buljiti in se zgražati. Že prej sem se dostikrat vprašala: “Kaj počnejo ti ljudje cele dneve? Buljijo v mimoidoča življenja?” Najbolj pogosti pogovori v tovarni so se ukvarjali s tem, od česa nekdo živi, včasih kako, nikoli pa čemu. Z vnukovo rokico v svoji si dovolim, da jih sovražim. Nosim se, kot bi imela oklep, in njihovo strmenje mi ne more do živega.”

Roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje je v celoti napisan iz vidika protagonistov. Sledimo nizu prvoosebnih izpovedi, s katerimi pisatelj ustvarja mozaik prepričanj, ki se porajajo iz različnih zornih kotov. Poleg zornega kota babice in dedka ter vnuka, sledimo razmišljanjem Tanje, ki je ob nosečnosti manekensko kariero obesila na klin, ter refleksijam njenega brata Marka, ki je vseskozi na preži za neobičajnimi fotografskimi motivi, ki bi ga izstrelili v svet slave. Za širše razumevanja kompleksne družinske situacije je Mazzini vključil tudi Jožetovega brata Toneta, s katerim sta solastnika povsem nekonkurenčne tovarne, njegovo ženo Magdo ter delovodjo tovarne. Čeprav postopno skicira razvoj posameznih misli v čustveno nastrojena prepričanja in iracionalna dejanja svojih protagonistov, se ne more izogniti črno-belemu pogledu na slovensko družbo. Vsi njegovi junaki razen dedka Jožeta, ki vnuka vpeljuje v svet obrti in zeliščarstva, se na podeželju na vso moč dolgočasijo in čakajo le na pet minut slave, ki bi jim osmislila življenja. Lahko bi rekli, da so nekakšne samopomilujoče se žrtve tranzicije, ki se ne morejo soočiti s propadom tovarn in razmišljajo le še o tem, kako najhitreje priti do evropskih sredstev, ali pa zdolgočaseno pregledujejo oglase za izdelke, ki jih ne rabijo:

“Listam ga: mortadela v akciji. Pojoča riba, a to še ni vse. Pas, ki vas bo napravil vitke. Čaj za čiščenje jeter. Pri vsem, kar kupite, prihranite. Več kupite, več prihranite. Vse kupite, vse ste prihranili.”

Mazzini v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje glavnega poudarka ne namenja dramatičnemu dogajanju niti psihološkemu orisu junakov, temveč ga zanimajo miselni vzorci, ki se oblikujejo na podlagi slovenske mentalitete in družbenih predsodkov, ti pa se prenašajo iz ene generacije v drugo. Zdi se, da se pisatelj s podobnim sarkazmom loteva tako neodločnega Jožeta, ki zaradi iskrene ljubezni do vnuka pozablja na svoje načrte s tovarno, kot tudi njegovega sina Marka, ki je za nekaj fotografskih “presežkov” na koncu pripravljen zastaviti življenja večine družinskih članov. Čeprav se Marko zaveda, da se Evropejci in migranti, ki prihajajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, nahajajo v istem čolnu, ki nezadržno tone proti dnu, ne more mimo tega, da ne bi izkoristil subvencij, ki jih Evropska unija namenja za projekte nastanitve migrantov in izvirnega prikaza njihove situacije. Da je v tej evropski hipokriziji nekaj nadvse perverznega, nakazuje tudi zaključek romana, v katerem se nedolžen družinski sprehod prelevi v gledališki “fotoshooting” in krvavo obračunavanje med družinskimi člani. Mazzini dogodek opisuje tako sarkastično, da je bralcu jasno, da se iz njega norčuje, zato prizor, ki bi moral delovati tragično, deluje smešno in patetično. Poskusi kombiniranja žanra socialne drame in kriminalke delujejo neposrečeno, čeprav avtor v uvodu uspešno razvije dramaturške nastavke za oboje. Lahko bi rekli, da je roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje še najbližje družbeni parodiji, s katero Mazzini (podobno kot v številnih svojih kolumnah) kaže na hlapčevsko naravo Slovencev in na nesamostojnost mladih, ki želijo uspeti s čim manj truda vendar močna želja in izvirna ideja nista dovolj, da bi se uveljavili v družbi, ki s svetlobno hitrostjo drvi v nihilizem in dekadenco.


06.06.2022

Jure Jakob: Učitelj gluhih, učenec nemih

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko


06.06.2022

Nataša Skušek: Pasja sreča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko


06.06.2022

Janko Messner - Solidarnost ob meji

Avtor recenzije: Milan Vogel Bralec: Jure Franko


06.06.2022

Vse povsod naenkrat

Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri


04.06.2022

Lutkovno gledališče Ljubljana: Slišati morje

Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.


30.05.2022

Goran Vojnović: Zbiralec strahov

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih


30.05.2022

Ana Svetel: Marmor

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih


30.05.2022

Leon Marc: Katedrale, male in velike

Avtor recenzije: Robert Šabec Bralec: Aleksander Golja


30.05.2022

Victor Hugo: Triindevetdeset

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja


31.05.2022

Margaret Atwood: Penelopiada

SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj


30.05.2022

Margaret Atwood : Penelopiada

Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.


28.05.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Arthur Schnitzler: Samotna pot

Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani


27.05.2022

Top Gun: Maverick

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.05.2022

Antigona – Kako si upamo!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.05.2022

Kabaret Kaspar

Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.


23.05.2022

Jan Wagner: Avtoportret z rojem čebel

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bralka: Maja Moll


23.05.2022

Irena Štaudohar: Fižolozofija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralca: Maja Moll in Jure Franko


23.05.2022

Burhan Sönmez: Istanbul, Istanbul .

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Maja Moll in Jure Franko


23.05.2022

Dušan Šarotar: Zvezdna karta

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bralec: Jure Franko


20.05.2022

Gaja Pöschl: Futura

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 38 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov