Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman
Novo mesto: Goga, 2021
Miha Mazzini, vsestranski pisatelj, scenarist, kolumnist in lucidni antropolog vsakdanjega življenja, se je že v romanu Funny posvetil odnosu med slovenskima zakoncema in njunemu iskanju sreče na afriški celini, v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje, pa je pod drobnogled vzel družino, ki se na podeželju spopada s predsodki domačinov do temnopoltih tujcev. Jože in Marija se kot stara starša temnopoltega vnuka Emirja soočata s prezirljivimi pogledi lokalnih podjetnikov in kmetov, ki nikakor ne morejo dojeti, zakaj se je njuna hči Tanja zbližala z Afričanom in se zatekla v njihovo vas, namesto da bi otroka, ki je že na pogled drugačen od njihovih otrok, vzgajala v mestu. Tako se otrok sovaščanke čudi, kako to, da “črnci” krvavijo, ko pa so v risankah prikazani povsem drugače kot belci, sosed se večkrat brezbrižno zapelje čez Emirjev tricikel, lastnik vaške trgovine pa Mariji zabrusi, da tujci odžirajo mesta slovenskim delavcem in da zato v njegovi trgovini nimajo kaj iskati. Babica opiše svoja občutja, ki jo iz dneva v dan prevevajo, ko se z mladoletnim vnukom sprehaja po vasi:
“Pogledi prodrejo do kosti, sluzasti vsiljivci. Skrivajo se za zavesami in nimajo početi drugega kot buljiti in se zgražati. Že prej sem se dostikrat vprašala: “Kaj počnejo ti ljudje cele dneve? Buljijo v mimoidoča življenja?” Najbolj pogosti pogovori v tovarni so se ukvarjali s tem, od česa nekdo živi, včasih kako, nikoli pa čemu. Z vnukovo rokico v svoji si dovolim, da jih sovražim. Nosim se, kot bi imela oklep, in njihovo strmenje mi ne more do živega.”
Roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje je v celoti napisan iz vidika protagonistov. Sledimo nizu prvoosebnih izpovedi, s katerimi pisatelj ustvarja mozaik prepričanj, ki se porajajo iz različnih zornih kotov. Poleg zornega kota babice in dedka ter vnuka, sledimo razmišljanjem Tanje, ki je ob nosečnosti manekensko kariero obesila na klin, ter refleksijam njenega brata Marka, ki je vseskozi na preži za neobičajnimi fotografskimi motivi, ki bi ga izstrelili v svet slave. Za širše razumevanja kompleksne družinske situacije je Mazzini vključil tudi Jožetovega brata Toneta, s katerim sta solastnika povsem nekonkurenčne tovarne, njegovo ženo Magdo ter delovodjo tovarne. Čeprav postopno skicira razvoj posameznih misli v čustveno nastrojena prepričanja in iracionalna dejanja svojih protagonistov, se ne more izogniti črno-belemu pogledu na slovensko družbo. Vsi njegovi junaki razen dedka Jožeta, ki vnuka vpeljuje v svet obrti in zeliščarstva, se na podeželju na vso moč dolgočasijo in čakajo le na pet minut slave, ki bi jim osmislila življenja. Lahko bi rekli, da so nekakšne samopomilujoče se žrtve tranzicije, ki se ne morejo soočiti s propadom tovarn in razmišljajo le še o tem, kako najhitreje priti do evropskih sredstev, ali pa zdolgočaseno pregledujejo oglase za izdelke, ki jih ne rabijo:
“Listam ga: mortadela v akciji. Pojoča riba, a to še ni vse. Pas, ki vas bo napravil vitke. Čaj za čiščenje jeter. Pri vsem, kar kupite, prihranite. Več kupite, več prihranite. Vse kupite, vse ste prihranili.”
Mazzini v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje glavnega poudarka ne namenja dramatičnemu dogajanju niti psihološkemu orisu junakov, temveč ga zanimajo miselni vzorci, ki se oblikujejo na podlagi slovenske mentalitete in družbenih predsodkov, ti pa se prenašajo iz ene generacije v drugo. Zdi se, da se pisatelj s podobnim sarkazmom loteva tako neodločnega Jožeta, ki zaradi iskrene ljubezni do vnuka pozablja na svoje načrte s tovarno, kot tudi njegovega sina Marka, ki je za nekaj fotografskih “presežkov” na koncu pripravljen zastaviti življenja večine družinskih članov. Čeprav se Marko zaveda, da se Evropejci in migranti, ki prihajajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, nahajajo v istem čolnu, ki nezadržno tone proti dnu, ne more mimo tega, da ne bi izkoristil subvencij, ki jih Evropska unija namenja za projekte nastanitve migrantov in izvirnega prikaza njihove situacije. Da je v tej evropski hipokriziji nekaj nadvse perverznega, nakazuje tudi zaključek romana, v katerem se nedolžen družinski sprehod prelevi v gledališki “fotoshooting” in krvavo obračunavanje med družinskimi člani. Mazzini dogodek opisuje tako sarkastično, da je bralcu jasno, da se iz njega norčuje, zato prizor, ki bi moral delovati tragično, deluje smešno in patetično. Poskusi kombiniranja žanra socialne drame in kriminalke delujejo neposrečeno, čeprav avtor v uvodu uspešno razvije dramaturške nastavke za oboje. Lahko bi rekli, da je roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje še najbližje družbeni parodiji, s katero Mazzini (podobno kot v številnih svojih kolumnah) kaže na hlapčevsko naravo Slovencev in na nesamostojnost mladih, ki želijo uspeti s čim manj truda vendar močna želja in izvirna ideja nista dovolj, da bi se uveljavili v družbi, ki s svetlobno hitrostjo drvi v nihilizem in dekadenco.
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman
Novo mesto: Goga, 2021
Miha Mazzini, vsestranski pisatelj, scenarist, kolumnist in lucidni antropolog vsakdanjega življenja, se je že v romanu Funny posvetil odnosu med slovenskima zakoncema in njunemu iskanju sreče na afriški celini, v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje, pa je pod drobnogled vzel družino, ki se na podeželju spopada s predsodki domačinov do temnopoltih tujcev. Jože in Marija se kot stara starša temnopoltega vnuka Emirja soočata s prezirljivimi pogledi lokalnih podjetnikov in kmetov, ki nikakor ne morejo dojeti, zakaj se je njuna hči Tanja zbližala z Afričanom in se zatekla v njihovo vas, namesto da bi otroka, ki je že na pogled drugačen od njihovih otrok, vzgajala v mestu. Tako se otrok sovaščanke čudi, kako to, da “črnci” krvavijo, ko pa so v risankah prikazani povsem drugače kot belci, sosed se večkrat brezbrižno zapelje čez Emirjev tricikel, lastnik vaške trgovine pa Mariji zabrusi, da tujci odžirajo mesta slovenskim delavcem in da zato v njegovi trgovini nimajo kaj iskati. Babica opiše svoja občutja, ki jo iz dneva v dan prevevajo, ko se z mladoletnim vnukom sprehaja po vasi:
“Pogledi prodrejo do kosti, sluzasti vsiljivci. Skrivajo se za zavesami in nimajo početi drugega kot buljiti in se zgražati. Že prej sem se dostikrat vprašala: “Kaj počnejo ti ljudje cele dneve? Buljijo v mimoidoča življenja?” Najbolj pogosti pogovori v tovarni so se ukvarjali s tem, od česa nekdo živi, včasih kako, nikoli pa čemu. Z vnukovo rokico v svoji si dovolim, da jih sovražim. Nosim se, kot bi imela oklep, in njihovo strmenje mi ne more do živega.”
Roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje je v celoti napisan iz vidika protagonistov. Sledimo nizu prvoosebnih izpovedi, s katerimi pisatelj ustvarja mozaik prepričanj, ki se porajajo iz različnih zornih kotov. Poleg zornega kota babice in dedka ter vnuka, sledimo razmišljanjem Tanje, ki je ob nosečnosti manekensko kariero obesila na klin, ter refleksijam njenega brata Marka, ki je vseskozi na preži za neobičajnimi fotografskimi motivi, ki bi ga izstrelili v svet slave. Za širše razumevanja kompleksne družinske situacije je Mazzini vključil tudi Jožetovega brata Toneta, s katerim sta solastnika povsem nekonkurenčne tovarne, njegovo ženo Magdo ter delovodjo tovarne. Čeprav postopno skicira razvoj posameznih misli v čustveno nastrojena prepričanja in iracionalna dejanja svojih protagonistov, se ne more izogniti črno-belemu pogledu na slovensko družbo. Vsi njegovi junaki razen dedka Jožeta, ki vnuka vpeljuje v svet obrti in zeliščarstva, se na podeželju na vso moč dolgočasijo in čakajo le na pet minut slave, ki bi jim osmislila življenja. Lahko bi rekli, da so nekakšne samopomilujoče se žrtve tranzicije, ki se ne morejo soočiti s propadom tovarn in razmišljajo le še o tem, kako najhitreje priti do evropskih sredstev, ali pa zdolgočaseno pregledujejo oglase za izdelke, ki jih ne rabijo:
“Listam ga: mortadela v akciji. Pojoča riba, a to še ni vse. Pas, ki vas bo napravil vitke. Čaj za čiščenje jeter. Pri vsem, kar kupite, prihranite. Več kupite, več prihranite. Vse kupite, vse ste prihranili.”
Mazzini v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje glavnega poudarka ne namenja dramatičnemu dogajanju niti psihološkemu orisu junakov, temveč ga zanimajo miselni vzorci, ki se oblikujejo na podlagi slovenske mentalitete in družbenih predsodkov, ti pa se prenašajo iz ene generacije v drugo. Zdi se, da se pisatelj s podobnim sarkazmom loteva tako neodločnega Jožeta, ki zaradi iskrene ljubezni do vnuka pozablja na svoje načrte s tovarno, kot tudi njegovega sina Marka, ki je za nekaj fotografskih “presežkov” na koncu pripravljen zastaviti življenja večine družinskih članov. Čeprav se Marko zaveda, da se Evropejci in migranti, ki prihajajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, nahajajo v istem čolnu, ki nezadržno tone proti dnu, ne more mimo tega, da ne bi izkoristil subvencij, ki jih Evropska unija namenja za projekte nastanitve migrantov in izvirnega prikaza njihove situacije. Da je v tej evropski hipokriziji nekaj nadvse perverznega, nakazuje tudi zaključek romana, v katerem se nedolžen družinski sprehod prelevi v gledališki “fotoshooting” in krvavo obračunavanje med družinskimi člani. Mazzini dogodek opisuje tako sarkastično, da je bralcu jasno, da se iz njega norčuje, zato prizor, ki bi moral delovati tragično, deluje smešno in patetično. Poskusi kombiniranja žanra socialne drame in kriminalke delujejo neposrečeno, čeprav avtor v uvodu uspešno razvije dramaturške nastavke za oboje. Lahko bi rekli, da je roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje še najbližje družbeni parodiji, s katero Mazzini (podobno kot v številnih svojih kolumnah) kaže na hlapčevsko naravo Slovencev in na nesamostojnost mladih, ki želijo uspeti s čim manj truda vendar močna želja in izvirna ideja nista dovolj, da bi se uveljavili v družbi, ki s svetlobno hitrostjo drvi v nihilizem in dekadenco.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Maja Moll in Jure Franko.
Avtor recenzije: Marjan Kovačević Beltram Bere Igor Velše
Civilizacija ekonomskega determinizma, denarne transakcije v jedru odnosov med ljudmi, odrekanje človeškosti v procesih dehumanizacije, figura odvečnega človeka ...
Izvrstna Nina Noč kot Julija v novi preobleki baletne klasike Romeo in Julija
NAPOVED: Na velikem odru ljubljanske Drame je bila sinoči premiera in krstna izvedba novega slovenskega besedila z naslovom Vse OK. Napisala ga je Simona Hamer, dramaturginja in dramatičarka, ki je bila za to dramo leta 2020 nominirana za Grumovo nagrado. Vse OK je režiral in koreografiral Matjaž Farič, dramaturginja je bila Staša Prah, scenograf Marko Japelj in kostumograf Alan Hranitelj, nastopa deset igralcev ljubljanske Drame. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Simona Hamer: Vse OK Premiera krstna izvedba: 16. 2. 2022 REŽISER Matjaž Farič DRAMATURGINJA Staša Prah SCENOGRAF Marko Japelj KOSTUMOGRAF Alan Hranitelj SKLADATELJ Damir Urban KOREOGRAF Matjaž Farič OBLIKOVALEC SVETLOBE Borut Bučinel LEKTOR Arko ASISTENTKA KOSTUMOGRAFA Ana Janc ASISTENTKA REŽISERJA (ŠTUDIJSKO) Lara Ekar Grlj Igralska zasedba Klemen Janežič Gregor Benjamin Krnetić Aljaž Tina Resman Rebeka Nejc Cijan Garlatti Leon Barbara Cerar Tanja Tina Vrbnjak Mihaela Saša Mihelčič Maja Saša Tabaković Časomerec Maša Derganc Lili Valter Dragan Franci
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Prešernovo gledališče Kranj Avtorski projekt: Zadnji naj ugasne luč, premiera 10. 2. 2022 Režiser: Dorian Šilec Petek Likovna podoba: FrešTreš Scenografinja: Nika Curk Skladatelj: Laren Polič Zdravič Kostumografinja: Tina Bonča Igrajo: Vesna Jevnikar Doroteja Nadrah Vesna Pernarčič Miha Rodman Vesna Slapar Aljoša Ternovšek Umetniška sodelavka: Maja Cerar Dramaturška svetovalka: Staša Prah Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec maske: Matej Pajntar Napoved: Kot tretjo premiero sezone so v Prešernovem gledališču Kranj sinoči uprizorili avtorski projekt Zadnji naj ugasne luč, ki ga je režiral Dorian Šilec Petek, nastal pa je v skupni produkciji s Kinom Šiška. Umetniška sodelavka je bila Maja Cerar, dramaturška svetovalka Staša Prah. Na premieri je bila Tadeja Krečič
Katarina Morano: Usedline 2021 Drama Krstna uprizoritev Premiera: 9. februar 2022 Režiser Žiga Divjak Dramaturginja Katarina Morano Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Blaž Gracar Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Mirjam Korbar, Jana Zupančič, Iztok Drabik Jug, Mojca Funkl, Matej Puc, Lotos Vincenc Šparovec, Lara Wolf S krstno izvedbo igre Usedline se je v Mestnem gledališču ljubljanskem začel Mednarodni / regionalni festival RUTA grupa Triglav. Dramatičarka Katarina Morano in režiser Žiga Divjak sta uveljavljen gledališki tandem; o ustvarjanju nove predstave režiser Žiga Divjak med drugim pove, da so skušali iskati "kaj je tisto, kar je izrečeno, in kaj je tisto, kar je neizrečeno, pa vendar na neki način povedano, kaj pa dejansko še ne more biti ubesedeno, ampak je tam nekje prisotno, in ravno ko bi moralo biti izgovorjeno, je neizgovorjeno". Na fotografiji: Iztok Drabik Jug, Lara Wolf, Matej Puc, Jana Zupančič, Mojca Funkl, Lotos Vincenc Šparovec. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/usedline/#gallery-1154-1
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Avtorica recenzije: Staša Grahek Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.
Avtor recenzije: Matej Bogataj Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.
Neveljaven email naslov