Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miha Mazzini: Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje

14.03.2022

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman

Novo mesto: Goga, 2021

Miha Mazzini, vsestranski pisatelj, scenarist, kolumnist in lucidni antropolog vsakdanjega življenja, se je že v romanu Funny posvetil odnosu med slovenskima zakoncema in njunemu iskanju sreče na afriški celini, v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje, pa je pod drobnogled vzel družino, ki se na podeželju spopada s predsodki domačinov do temnopoltih tujcev. Jože in Marija se kot stara starša temnopoltega vnuka Emirja soočata s prezirljivimi pogledi lokalnih podjetnikov in kmetov, ki nikakor ne morejo dojeti, zakaj se je njuna hči Tanja zbližala z Afričanom in se zatekla v njihovo vas, namesto da bi otroka, ki je že na pogled drugačen od njihovih otrok, vzgajala v mestu. Tako se otrok sovaščanke čudi, kako to, da “črnci” krvavijo, ko pa so v risankah prikazani povsem drugače kot belci, sosed se večkrat brezbrižno zapelje čez Emirjev tricikel, lastnik vaške trgovine pa Mariji zabrusi, da tujci odžirajo mesta slovenskim delavcem in da zato v njegovi trgovini nimajo kaj iskati. Babica opiše svoja občutja, ki jo iz dneva v dan prevevajo, ko se z mladoletnim vnukom sprehaja po vasi:

“Pogledi prodrejo do kosti, sluzasti vsiljivci. Skrivajo se za zavesami in nimajo početi drugega kot buljiti in se zgražati. Že prej sem se dostikrat vprašala: “Kaj počnejo ti ljudje cele dneve? Buljijo v mimoidoča življenja?” Najbolj pogosti pogovori v tovarni so se ukvarjali s tem, od česa nekdo živi, včasih kako, nikoli pa čemu. Z vnukovo rokico v svoji si dovolim, da jih sovražim. Nosim se, kot bi imela oklep, in njihovo strmenje mi ne more do živega.”

Roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje je v celoti napisan iz vidika protagonistov. Sledimo nizu prvoosebnih izpovedi, s katerimi pisatelj ustvarja mozaik prepričanj, ki se porajajo iz različnih zornih kotov. Poleg zornega kota babice in dedka ter vnuka, sledimo razmišljanjem Tanje, ki je ob nosečnosti manekensko kariero obesila na klin, ter refleksijam njenega brata Marka, ki je vseskozi na preži za neobičajnimi fotografskimi motivi, ki bi ga izstrelili v svet slave. Za širše razumevanja kompleksne družinske situacije je Mazzini vključil tudi Jožetovega brata Toneta, s katerim sta solastnika povsem nekonkurenčne tovarne, njegovo ženo Magdo ter delovodjo tovarne. Čeprav postopno skicira razvoj posameznih misli v čustveno nastrojena prepričanja in iracionalna dejanja svojih protagonistov, se ne more izogniti črno-belemu pogledu na slovensko družbo. Vsi njegovi junaki razen dedka Jožeta, ki vnuka vpeljuje v svet obrti in zeliščarstva, se na podeželju na vso moč dolgočasijo in čakajo le na pet minut slave, ki bi jim osmislila življenja. Lahko bi rekli, da so nekakšne samopomilujoče se žrtve tranzicije, ki se ne morejo soočiti s propadom tovarn in razmišljajo le še o tem, kako najhitreje priti do evropskih sredstev, ali pa zdolgočaseno pregledujejo oglase za izdelke, ki jih ne rabijo:

“Listam ga: mortadela v akciji. Pojoča riba, a to še ni vse. Pas, ki vas bo napravil vitke. Čaj za čiščenje jeter. Pri vsem, kar kupite, prihranite. Več kupite, več prihranite. Vse kupite, vse ste prihranili.”

Mazzini v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje glavnega poudarka ne namenja dramatičnemu dogajanju niti psihološkemu orisu junakov, temveč ga zanimajo miselni vzorci, ki se oblikujejo na podlagi slovenske mentalitete in družbenih predsodkov, ti pa se prenašajo iz ene generacije v drugo. Zdi se, da se pisatelj s podobnim sarkazmom loteva tako neodločnega Jožeta, ki zaradi iskrene ljubezni do vnuka pozablja na svoje načrte s tovarno, kot tudi njegovega sina Marka, ki je za nekaj fotografskih “presežkov” na koncu pripravljen zastaviti življenja večine družinskih članov. Čeprav se Marko zaveda, da se Evropejci in migranti, ki prihajajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, nahajajo v istem čolnu, ki nezadržno tone proti dnu, ne more mimo tega, da ne bi izkoristil subvencij, ki jih Evropska unija namenja za projekte nastanitve migrantov in izvirnega prikaza njihove situacije. Da je v tej evropski hipokriziji nekaj nadvse perverznega, nakazuje tudi zaključek romana, v katerem se nedolžen družinski sprehod prelevi v gledališki “fotoshooting” in krvavo obračunavanje med družinskimi člani. Mazzini dogodek opisuje tako sarkastično, da je bralcu jasno, da se iz njega norčuje, zato prizor, ki bi moral delovati tragično, deluje smešno in patetično. Poskusi kombiniranja žanra socialne drame in kriminalke delujejo neposrečeno, čeprav avtor v uvodu uspešno razvije dramaturške nastavke za oboje. Lahko bi rekli, da je roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje še najbližje družbeni parodiji, s katero Mazzini (podobno kot v številnih svojih kolumnah) kaže na hlapčevsko naravo Slovencev in na nesamostojnost mladih, ki želijo uspeti s čim manj truda vendar močna želja in izvirna ideja nista dovolj, da bi se uveljavili v družbi, ki s svetlobno hitrostjo drvi v nihilizem in dekadenco.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Miha Mazzini: Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje

14.03.2022

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman

Novo mesto: Goga, 2021

Miha Mazzini, vsestranski pisatelj, scenarist, kolumnist in lucidni antropolog vsakdanjega življenja, se je že v romanu Funny posvetil odnosu med slovenskima zakoncema in njunemu iskanju sreče na afriški celini, v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje, pa je pod drobnogled vzel družino, ki se na podeželju spopada s predsodki domačinov do temnopoltih tujcev. Jože in Marija se kot stara starša temnopoltega vnuka Emirja soočata s prezirljivimi pogledi lokalnih podjetnikov in kmetov, ki nikakor ne morejo dojeti, zakaj se je njuna hči Tanja zbližala z Afričanom in se zatekla v njihovo vas, namesto da bi otroka, ki je že na pogled drugačen od njihovih otrok, vzgajala v mestu. Tako se otrok sovaščanke čudi, kako to, da “črnci” krvavijo, ko pa so v risankah prikazani povsem drugače kot belci, sosed se večkrat brezbrižno zapelje čez Emirjev tricikel, lastnik vaške trgovine pa Mariji zabrusi, da tujci odžirajo mesta slovenskim delavcem in da zato v njegovi trgovini nimajo kaj iskati. Babica opiše svoja občutja, ki jo iz dneva v dan prevevajo, ko se z mladoletnim vnukom sprehaja po vasi:

“Pogledi prodrejo do kosti, sluzasti vsiljivci. Skrivajo se za zavesami in nimajo početi drugega kot buljiti in se zgražati. Že prej sem se dostikrat vprašala: “Kaj počnejo ti ljudje cele dneve? Buljijo v mimoidoča življenja?” Najbolj pogosti pogovori v tovarni so se ukvarjali s tem, od česa nekdo živi, včasih kako, nikoli pa čemu. Z vnukovo rokico v svoji si dovolim, da jih sovražim. Nosim se, kot bi imela oklep, in njihovo strmenje mi ne more do živega.”

Roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje je v celoti napisan iz vidika protagonistov. Sledimo nizu prvoosebnih izpovedi, s katerimi pisatelj ustvarja mozaik prepričanj, ki se porajajo iz različnih zornih kotov. Poleg zornega kota babice in dedka ter vnuka, sledimo razmišljanjem Tanje, ki je ob nosečnosti manekensko kariero obesila na klin, ter refleksijam njenega brata Marka, ki je vseskozi na preži za neobičajnimi fotografskimi motivi, ki bi ga izstrelili v svet slave. Za širše razumevanja kompleksne družinske situacije je Mazzini vključil tudi Jožetovega brata Toneta, s katerim sta solastnika povsem nekonkurenčne tovarne, njegovo ženo Magdo ter delovodjo tovarne. Čeprav postopno skicira razvoj posameznih misli v čustveno nastrojena prepričanja in iracionalna dejanja svojih protagonistov, se ne more izogniti črno-belemu pogledu na slovensko družbo. Vsi njegovi junaki razen dedka Jožeta, ki vnuka vpeljuje v svet obrti in zeliščarstva, se na podeželju na vso moč dolgočasijo in čakajo le na pet minut slave, ki bi jim osmislila življenja. Lahko bi rekli, da so nekakšne samopomilujoče se žrtve tranzicije, ki se ne morejo soočiti s propadom tovarn in razmišljajo le še o tem, kako najhitreje priti do evropskih sredstev, ali pa zdolgočaseno pregledujejo oglase za izdelke, ki jih ne rabijo:

“Listam ga: mortadela v akciji. Pojoča riba, a to še ni vse. Pas, ki vas bo napravil vitke. Čaj za čiščenje jeter. Pri vsem, kar kupite, prihranite. Več kupite, več prihranite. Vse kupite, vse ste prihranili.”

Mazzini v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje glavnega poudarka ne namenja dramatičnemu dogajanju niti psihološkemu orisu junakov, temveč ga zanimajo miselni vzorci, ki se oblikujejo na podlagi slovenske mentalitete in družbenih predsodkov, ti pa se prenašajo iz ene generacije v drugo. Zdi se, da se pisatelj s podobnim sarkazmom loteva tako neodločnega Jožeta, ki zaradi iskrene ljubezni do vnuka pozablja na svoje načrte s tovarno, kot tudi njegovega sina Marka, ki je za nekaj fotografskih “presežkov” na koncu pripravljen zastaviti življenja večine družinskih članov. Čeprav se Marko zaveda, da se Evropejci in migranti, ki prihajajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, nahajajo v istem čolnu, ki nezadržno tone proti dnu, ne more mimo tega, da ne bi izkoristil subvencij, ki jih Evropska unija namenja za projekte nastanitve migrantov in izvirnega prikaza njihove situacije. Da je v tej evropski hipokriziji nekaj nadvse perverznega, nakazuje tudi zaključek romana, v katerem se nedolžen družinski sprehod prelevi v gledališki “fotoshooting” in krvavo obračunavanje med družinskimi člani. Mazzini dogodek opisuje tako sarkastično, da je bralcu jasno, da se iz njega norčuje, zato prizor, ki bi moral delovati tragično, deluje smešno in patetično. Poskusi kombiniranja žanra socialne drame in kriminalke delujejo neposrečeno, čeprav avtor v uvodu uspešno razvije dramaturške nastavke za oboje. Lahko bi rekli, da je roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje še najbližje družbeni parodiji, s katero Mazzini (podobno kot v številnih svojih kolumnah) kaže na hlapčevsko naravo Slovencev in na nesamostojnost mladih, ki želijo uspeti s čim manj truda vendar močna želja in izvirna ideja nista dovolj, da bi se uveljavili v družbi, ki s svetlobno hitrostjo drvi v nihilizem in dekadenco.


25.10.2021

Janez Šumrada: Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika

Avtor recenzije: Simon Popek Bere Aleksander Golja.


25.10.2021

Ljudmila Saraskina: Dostojevski

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


22.10.2021

Dune: peščeni planet

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.10.2021

Prostost

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.10.2021

Sadeži pozabe

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.10.2021

Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd - premiera na Mali sceni MGL

Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd Po motivih romana Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda; monodrama, 2021 -\tkrstna uprizoritev; premiera 20. oktobra 2021 Režiserka Jana Menger Dramaturg Sandi Jesenik Scenograf Niko Novak Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Avtor uglasbitve songa in glas na posnetku Niko Novak Nastopa Jožica Avbelj Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili monodramo Le en smaragd; rezidenčni avtor gledališča Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal posebej za Jožico Avbelj, ki je skozi desetletja kot igralka in pedagoginja zaznamovala slovensko gledališče. Pred premiero je Jožica Avbelj med drugim povedala: "S pomočjo te genialne ekipe – talentirane se mi zdi absolutno premalo reči – sem želela, da bi bila ta predstava dogodek, da bi imela nek smisel, da bi bila v veselje tako meni kot publiki, ki jo bo gledala." V ustvarjalni ekipi je imela posebej opazno vlogo kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, scenograf je bil Niko Novak, režiserka pa Jana Menger. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/le-en-smaragd/#gallery-980-2


18.10.2021

Ana Luísa Amaral: What's in a name

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bere Barbara Zupan.


18.10.2021

Nataša Konc Lorenzutti: Beseda, ki je nimam

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere Ana Bohte.


18.10.2021

Paul Valéry: O poeziji

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bere Jure Franko.


18.10.2021

Tone Partljič: Ljudje z Otoka

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


14.10.2021

Slawomir Mrožek: Emigranta

Slawomir Mrožek: Emigranta v režiji Nine Ramšak Marković in z Nejcem Cijanom Garlattijem in Markom Mandićem v naslovnih vlogah začenjamo program sezone 2021/22 v Mali Drami. Igro je prevedel Uroš Kraigher, za redakcijo prevoda je poskrbela Darja Dominkuš. Dramaturg je Milan Ramšak Marković, scenograf Igor Vasiljev, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Luka Ipavec, lektorica Klasja Kovačič in oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš. NAPOVED: V Mali drami je bila sinoči uprizorjena enodejanka Emigranta poljskega dramatika Slawomirja Mrožka v prevodu Uroša Kraigherja. Prvo uprizoritev letošnjega repertoarja v Mali drami je režirala Nina Ramšak Marković, dramaturg je bil Milan Ramšak Marković, avtor glasbe Luka Ipavec. Na premieri je bila Tadeja Krečič:


13.10.2021

Žiga Divjak in igralci: Vročina

V Slovenskem mladinskem gledališču so sinoči uprizorili ljubljanska premiero koprodukcijske predstave Vročina (Slovensko mladinsko gledališče, steirischer herbst 21', Maska Ljubljana), ki je nastala v režiji Žige Divjaka ter mednarodne avtorske in igralske umetniške ekipe. O predstavi, ki napovedi podnebnih sprememb razume kot bližajočo se apokalipso v globalnem peklu.


12.10.2021

Antonio Gramsci: Pisma iz ječe premiera

Antonio Gramsci: Pisma iz ječe; ppremeira: 8. okt. 2021 Avtorski projekt po besedilih iz izdaj Gramscijevih del Pisma iz ječe in Izbrana dela Avtor prevoda izdaje Pisma iz ječe: Smiljan Samec Igrata: Miranda Trnjanin, Žan Koprivnik Režiser: Juš Zidar Avtorica uprizoritvene predloge in dramaturginja: Eva Kraševec Kostumografinja: Tina Bonča Asistentka dramaturginje: Neža Lučka Peterlin Lektura: Živa Čebulj Oblikovalka kreative: Eva Mlinar Fotografija: Barbara Čeferin Garderoba: Nataša Recer Produkcijska ekipa Anton Podbevšek Teatra Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in Gledališče Glej NAPOVED: V novomeškem gledališču so pripravili mozaični portret Antonia Gramscija, novinarja, teoretika in politika, pred okroglo sto leti voditelja italijanske komunistične stranke in delavskega gibanja. Besedila za predstavo Pisma iz ječe je izbrala dramaturginja Eva Kraševec, interpretirata jih igralca Miranda Trnjanin in Žan Koprivnik. Soprodukcijo gledališč Anton Podbevšek in Glej podpisuje režiser Juš Zidar. Nekaj vtisov po sinočnji premieri je strnil Dušan Rogelj.


11.10.2021

Janja Vidmar: Niti koraka več

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.


11.10.2021

Borut Klabjan in Gorazd Bajc: Ogenj, ki je zajel Evropo

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


11.10.2021

Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


11.10.2021

Mateja Horvat Moira: Pisma v šatulji

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Aleksander Golja.


08.10.2021

Sanremo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.10.2021

Respect

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.10.2021

Apollon Musagete / Oedipus Rex

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 50 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov