Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miha Mazzini: Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje

14.03.2022

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman

Novo mesto: Goga, 2021

Miha Mazzini, vsestranski pisatelj, scenarist, kolumnist in lucidni antropolog vsakdanjega življenja, se je že v romanu Funny posvetil odnosu med slovenskima zakoncema in njunemu iskanju sreče na afriški celini, v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje, pa je pod drobnogled vzel družino, ki se na podeželju spopada s predsodki domačinov do temnopoltih tujcev. Jože in Marija se kot stara starša temnopoltega vnuka Emirja soočata s prezirljivimi pogledi lokalnih podjetnikov in kmetov, ki nikakor ne morejo dojeti, zakaj se je njuna hči Tanja zbližala z Afričanom in se zatekla v njihovo vas, namesto da bi otroka, ki je že na pogled drugačen od njihovih otrok, vzgajala v mestu. Tako se otrok sovaščanke čudi, kako to, da “črnci” krvavijo, ko pa so v risankah prikazani povsem drugače kot belci, sosed se večkrat brezbrižno zapelje čez Emirjev tricikel, lastnik vaške trgovine pa Mariji zabrusi, da tujci odžirajo mesta slovenskim delavcem in da zato v njegovi trgovini nimajo kaj iskati. Babica opiše svoja občutja, ki jo iz dneva v dan prevevajo, ko se z mladoletnim vnukom sprehaja po vasi:

“Pogledi prodrejo do kosti, sluzasti vsiljivci. Skrivajo se za zavesami in nimajo početi drugega kot buljiti in se zgražati. Že prej sem se dostikrat vprašala: “Kaj počnejo ti ljudje cele dneve? Buljijo v mimoidoča življenja?” Najbolj pogosti pogovori v tovarni so se ukvarjali s tem, od česa nekdo živi, včasih kako, nikoli pa čemu. Z vnukovo rokico v svoji si dovolim, da jih sovražim. Nosim se, kot bi imela oklep, in njihovo strmenje mi ne more do živega.”

Roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje je v celoti napisan iz vidika protagonistov. Sledimo nizu prvoosebnih izpovedi, s katerimi pisatelj ustvarja mozaik prepričanj, ki se porajajo iz različnih zornih kotov. Poleg zornega kota babice in dedka ter vnuka, sledimo razmišljanjem Tanje, ki je ob nosečnosti manekensko kariero obesila na klin, ter refleksijam njenega brata Marka, ki je vseskozi na preži za neobičajnimi fotografskimi motivi, ki bi ga izstrelili v svet slave. Za širše razumevanja kompleksne družinske situacije je Mazzini vključil tudi Jožetovega brata Toneta, s katerim sta solastnika povsem nekonkurenčne tovarne, njegovo ženo Magdo ter delovodjo tovarne. Čeprav postopno skicira razvoj posameznih misli v čustveno nastrojena prepričanja in iracionalna dejanja svojih protagonistov, se ne more izogniti črno-belemu pogledu na slovensko družbo. Vsi njegovi junaki razen dedka Jožeta, ki vnuka vpeljuje v svet obrti in zeliščarstva, se na podeželju na vso moč dolgočasijo in čakajo le na pet minut slave, ki bi jim osmislila življenja. Lahko bi rekli, da so nekakšne samopomilujoče se žrtve tranzicije, ki se ne morejo soočiti s propadom tovarn in razmišljajo le še o tem, kako najhitreje priti do evropskih sredstev, ali pa zdolgočaseno pregledujejo oglase za izdelke, ki jih ne rabijo:

“Listam ga: mortadela v akciji. Pojoča riba, a to še ni vse. Pas, ki vas bo napravil vitke. Čaj za čiščenje jeter. Pri vsem, kar kupite, prihranite. Več kupite, več prihranite. Vse kupite, vse ste prihranili.”

Mazzini v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje glavnega poudarka ne namenja dramatičnemu dogajanju niti psihološkemu orisu junakov, temveč ga zanimajo miselni vzorci, ki se oblikujejo na podlagi slovenske mentalitete in družbenih predsodkov, ti pa se prenašajo iz ene generacije v drugo. Zdi se, da se pisatelj s podobnim sarkazmom loteva tako neodločnega Jožeta, ki zaradi iskrene ljubezni do vnuka pozablja na svoje načrte s tovarno, kot tudi njegovega sina Marka, ki je za nekaj fotografskih “presežkov” na koncu pripravljen zastaviti življenja večine družinskih članov. Čeprav se Marko zaveda, da se Evropejci in migranti, ki prihajajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, nahajajo v istem čolnu, ki nezadržno tone proti dnu, ne more mimo tega, da ne bi izkoristil subvencij, ki jih Evropska unija namenja za projekte nastanitve migrantov in izvirnega prikaza njihove situacije. Da je v tej evropski hipokriziji nekaj nadvse perverznega, nakazuje tudi zaključek romana, v katerem se nedolžen družinski sprehod prelevi v gledališki “fotoshooting” in krvavo obračunavanje med družinskimi člani. Mazzini dogodek opisuje tako sarkastično, da je bralcu jasno, da se iz njega norčuje, zato prizor, ki bi moral delovati tragično, deluje smešno in patetično. Poskusi kombiniranja žanra socialne drame in kriminalke delujejo neposrečeno, čeprav avtor v uvodu uspešno razvije dramaturške nastavke za oboje. Lahko bi rekli, da je roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje še najbližje družbeni parodiji, s katero Mazzini (podobno kot v številnih svojih kolumnah) kaže na hlapčevsko naravo Slovencev in na nesamostojnost mladih, ki želijo uspeti s čim manj truda vendar močna želja in izvirna ideja nista dovolj, da bi se uveljavili v družbi, ki s svetlobno hitrostjo drvi v nihilizem in dekadenco.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Miha Mazzini: Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje

14.03.2022

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman

Novo mesto: Goga, 2021

Miha Mazzini, vsestranski pisatelj, scenarist, kolumnist in lucidni antropolog vsakdanjega življenja, se je že v romanu Funny posvetil odnosu med slovenskima zakoncema in njunemu iskanju sreče na afriški celini, v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje, pa je pod drobnogled vzel družino, ki se na podeželju spopada s predsodki domačinov do temnopoltih tujcev. Jože in Marija se kot stara starša temnopoltega vnuka Emirja soočata s prezirljivimi pogledi lokalnih podjetnikov in kmetov, ki nikakor ne morejo dojeti, zakaj se je njuna hči Tanja zbližala z Afričanom in se zatekla v njihovo vas, namesto da bi otroka, ki je že na pogled drugačen od njihovih otrok, vzgajala v mestu. Tako se otrok sovaščanke čudi, kako to, da “črnci” krvavijo, ko pa so v risankah prikazani povsem drugače kot belci, sosed se večkrat brezbrižno zapelje čez Emirjev tricikel, lastnik vaške trgovine pa Mariji zabrusi, da tujci odžirajo mesta slovenskim delavcem in da zato v njegovi trgovini nimajo kaj iskati. Babica opiše svoja občutja, ki jo iz dneva v dan prevevajo, ko se z mladoletnim vnukom sprehaja po vasi:

“Pogledi prodrejo do kosti, sluzasti vsiljivci. Skrivajo se za zavesami in nimajo početi drugega kot buljiti in se zgražati. Že prej sem se dostikrat vprašala: “Kaj počnejo ti ljudje cele dneve? Buljijo v mimoidoča življenja?” Najbolj pogosti pogovori v tovarni so se ukvarjali s tem, od česa nekdo živi, včasih kako, nikoli pa čemu. Z vnukovo rokico v svoji si dovolim, da jih sovražim. Nosim se, kot bi imela oklep, in njihovo strmenje mi ne more do živega.”

Roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje je v celoti napisan iz vidika protagonistov. Sledimo nizu prvoosebnih izpovedi, s katerimi pisatelj ustvarja mozaik prepričanj, ki se porajajo iz različnih zornih kotov. Poleg zornega kota babice in dedka ter vnuka, sledimo razmišljanjem Tanje, ki je ob nosečnosti manekensko kariero obesila na klin, ter refleksijam njenega brata Marka, ki je vseskozi na preži za neobičajnimi fotografskimi motivi, ki bi ga izstrelili v svet slave. Za širše razumevanja kompleksne družinske situacije je Mazzini vključil tudi Jožetovega brata Toneta, s katerim sta solastnika povsem nekonkurenčne tovarne, njegovo ženo Magdo ter delovodjo tovarne. Čeprav postopno skicira razvoj posameznih misli v čustveno nastrojena prepričanja in iracionalna dejanja svojih protagonistov, se ne more izogniti črno-belemu pogledu na slovensko družbo. Vsi njegovi junaki razen dedka Jožeta, ki vnuka vpeljuje v svet obrti in zeliščarstva, se na podeželju na vso moč dolgočasijo in čakajo le na pet minut slave, ki bi jim osmislila življenja. Lahko bi rekli, da so nekakšne samopomilujoče se žrtve tranzicije, ki se ne morejo soočiti s propadom tovarn in razmišljajo le še o tem, kako najhitreje priti do evropskih sredstev, ali pa zdolgočaseno pregledujejo oglase za izdelke, ki jih ne rabijo:

“Listam ga: mortadela v akciji. Pojoča riba, a to še ni vse. Pas, ki vas bo napravil vitke. Čaj za čiščenje jeter. Pri vsem, kar kupite, prihranite. Več kupite, več prihranite. Vse kupite, vse ste prihranili.”

Mazzini v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje glavnega poudarka ne namenja dramatičnemu dogajanju niti psihološkemu orisu junakov, temveč ga zanimajo miselni vzorci, ki se oblikujejo na podlagi slovenske mentalitete in družbenih predsodkov, ti pa se prenašajo iz ene generacije v drugo. Zdi se, da se pisatelj s podobnim sarkazmom loteva tako neodločnega Jožeta, ki zaradi iskrene ljubezni do vnuka pozablja na svoje načrte s tovarno, kot tudi njegovega sina Marka, ki je za nekaj fotografskih “presežkov” na koncu pripravljen zastaviti življenja večine družinskih članov. Čeprav se Marko zaveda, da se Evropejci in migranti, ki prihajajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, nahajajo v istem čolnu, ki nezadržno tone proti dnu, ne more mimo tega, da ne bi izkoristil subvencij, ki jih Evropska unija namenja za projekte nastanitve migrantov in izvirnega prikaza njihove situacije. Da je v tej evropski hipokriziji nekaj nadvse perverznega, nakazuje tudi zaključek romana, v katerem se nedolžen družinski sprehod prelevi v gledališki “fotoshooting” in krvavo obračunavanje med družinskimi člani. Mazzini dogodek opisuje tako sarkastično, da je bralcu jasno, da se iz njega norčuje, zato prizor, ki bi moral delovati tragično, deluje smešno in patetično. Poskusi kombiniranja žanra socialne drame in kriminalke delujejo neposrečeno, čeprav avtor v uvodu uspešno razvije dramaturške nastavke za oboje. Lahko bi rekli, da je roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje še najbližje družbeni parodiji, s katero Mazzini (podobno kot v številnih svojih kolumnah) kaže na hlapčevsko naravo Slovencev in na nesamostojnost mladih, ki želijo uspeti s čim manj truda vendar močna želja in izvirna ideja nista dovolj, da bi se uveljavili v družbi, ki s svetlobno hitrostjo drvi v nihilizem in dekadenco.


05.07.2021

Vesela Ljahova: Četrt ob obvoznici

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Jure Franko


05.07.2021

Povodni mož

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


30.06.2021

Ivan Cankar: Hlapci

Drama Hlapci, Ivana Cankarja, je v interpretaciji poljske režiserke Maje Kleczewske premierno zaživela v Slovenskem mladinskem gledališču. Uprizoritev v Festivalni dvorani si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Janja Majzelj kot Lojzka, učiteljica, Daša Doberšek kot Komar, učitelj in Pisek, pijanec in Dragana Alfirević kot Anka, županova hči, foto: Asiana Jurca Avci


01.07.2021

Sad Sam Matthäus

Emanat, Matija Ferlin / premiera 29. 06. 2021 Režija, koreografija, izvedba: Matija Ferlin Dramaturgija: Goran Ferčec Besedilo: Goran Ferčec, Matija Ferlin Glasba uporabljena v predstavi: Johann Sebastian Bach, Pasijon po Mateju, BWV 244, izvedba: Philippe Herreweghe / Collegium Vocale Gent, z dovoljenjem Harmonia Mundi / [PIAS] Scenografija: Mauricio Ferlin Oblikovanje zvoka: Luka Prinčič Oblikovanje luči, vodja tehnike: Saša Fistrić Kostumografija: Desa Janković, Matija Ferlin Asistentka režije: Rajna Racz Vodja produkcije: Maja Delak Asistentka produkcije: Sabrina Železnik Izvršna produkcija: Silvija Stipanov Vizualna podoba: Tina Ivezić, Christophe Chemin, Ana Buljan Prevodi: Danijela Bilić Rojnić, Ana Uglešić, Katja Kosi, Maša Dabić Prevodi libreta Matejevega pasijona: angleški in francoski prevod je uporabljen z dovoljenjem Harmonia Mundi; hrvaški prevod je povzet po Nedeljskih berilih, ki jih je objavila Kršćanska sadašnjost (Krščanska sedanjost, Zagreb, 1971) ali povzet po neposrednem prevodu iz nemščine Alojzije Domislović iz Čazmansko-varaždinskega pevskega zbora (Varaždin, 1989); slovenski prevod je del arhiva Slovenske filharmonije. Produkcija: Emanat, Matija Ferlin Koprodukcija: Wiener Festwochen, CND Centre national de la danse, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula Partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat, Bunker / Stara mestna Elektrarna – Elektro Ljubljana S podporo: Zagrebačko kazalište mladih Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Grad Pula, Grad Zagreb Čeprav bi predstavo Sad sam Matthäus lahko označili kot uprizoritev za enega performerja in glasbeni posnetek, gre pravzaprav za veliko mednarodno koprodukcijo, ki v vseh pogledih presega produkcijske in umetniške ambicije solo projekta, odrski preplet Bachovega slavnega oratorija in drobcev družinske zgodovine pa tvori močno in ne le gledališko izkušnjo. Predstavo si je v Stari mestni elektrarni ogledal Rok Bozovičar. Foto Jelena Janković


30.06.2021

Ivan Cankar: Hlapci

Slovensko mladinsko gledališče je k uprizoritvi kultne Cankarjeve drame Hlapci povabilo poljsko režiserko. Predstava je zaživela v Festivalni dvorani, polni kulturne dediščine in zgodovinskega spomina. Ogledala si jo je Petra Tanko.


28.06.2021

Etgar Keret: Poleti že!

Avtor recenzije: Marko Golja Bere: Jure Franko


28.06.2021

ur. Andrej Kirbiš: Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman


28.06.2021

Goran Vojnović: Đorđić se vrača

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere: Jure Franko


28.06.2021

Tone Dodlek: Plavi 9

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere: Lidija Hartman


21.06.2021

Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami

Avtorica recenzije: Barbara Leban Bere: Barbara Zupan


21.06.2021

Tanja Tuma: Brodnik

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Matjaž Romih.


21.06.2021

Zoran Pevec: Na objektivističnem stolu

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Jure Franko.


21.06.2021

Jani Virk: Jaka in Vane

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


14.06.2021

Josip Osti: Poper po pudingu

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Matjaž Romih


14.06.2021

Pavel Florenski: Ikonostas

Avtor recenzije: Andrej Arko Bere Jure Franko


14.06.2021

Dušan Čater: Ekstradeviško

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Aleksander Golja


10.06.2021

MGL - Eugene Labiche: Slamnik

Eugene Labiche: Slamnik (Un Chapeau de Paille d'Italie, 1851) Komedija Premiera: 9. junij 2021 Prevajalka, avtorica priredbe in dramaturginja Eva Mahkovic Režiser in scenograf Diego de Brea Kostumograf Leo Kulaš Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Jaka Lah, Jana Zupančič, Tjaša Železnik, Jožef Ropoša, Uroš Smolej, Gašper Jarni, Viktorija Bencik Emeršič / Lena Hribar, Judita Zidar, Matic Lukšič / Klemen Kovačič, Tomo Tomšič, Boris Kerč, Mario Dragojević k. g., Klara Kuk Zadnjo premiero nenavadne sezone – komedijo Slamnik francoskega avtorja Eugena Labicha v prevodu in priredbi Eve Mahkovic – je Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo na novem ljubljanskem prizorišču Hala L56 v industrijski coni tovarne Litostroj. Na nestandardno sceno je komedijo iz leta 1851 postavil režiser Diego de Brea, ki velja za mojstra odrske komedije; o izzivih, ki jih postavlja Slamnik, med drugim pravi, da je šlo za to, kako ga 'z neko fineso in analitičnim posegom ne samo v situacijsko, ampak tudi v karakterno komiko, ki je bistveno težji element, ker je treba like seveda izgraditi, nekako vzpostaviti v situaciji, ki jo Labiche ponuja'. Foto: Peter Giodani; na fotografiji: Jana Zupančič, Jožef Ropoša


07.06.2021

Svetlana Slapšak: Šola za delikatne ljubimce

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.


07.06.2021

Risto Vasilevski: Srce kroga

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta: Maja Moll in Jure Franko.


07.06.2021

Svetlana Slapšak: Šola za delikatne ljubimce

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.


Stran 56 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov