Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman

Novo mesto: Goga, 2021

Miha Mazzini, vsestranski pisatelj, scenarist, kolumnist in lucidni antropolog vsakdanjega življenja, se je že v romanu Funny posvetil odnosu med slovenskima zakoncema in njunemu iskanju sreče na afriški celini, v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje, pa je pod drobnogled vzel družino, ki se na podeželju spopada s predsodki domačinov do temnopoltih tujcev. Jože in Marija se kot stara starša temnopoltega vnuka Emirja soočata s prezirljivimi pogledi lokalnih podjetnikov in kmetov, ki nikakor ne morejo dojeti, zakaj se je njuna hči Tanja zbližala z Afričanom in se zatekla v njihovo vas, namesto da bi otroka, ki je že na pogled drugačen od njihovih otrok, vzgajala v mestu. Tako se otrok sovaščanke čudi, kako to, da “črnci” krvavijo, ko pa so v risankah prikazani povsem drugače kot belci, sosed se večkrat brezbrižno zapelje čez Emirjev tricikel, lastnik vaške trgovine pa Mariji zabrusi, da tujci odžirajo mesta slovenskim delavcem in da zato v njegovi trgovini nimajo kaj iskati. Babica opiše svoja občutja, ki jo iz dneva v dan prevevajo, ko se z mladoletnim vnukom sprehaja po vasi:

“Pogledi prodrejo do kosti, sluzasti vsiljivci. Skrivajo se za zavesami in nimajo početi drugega kot buljiti in se zgražati. Že prej sem se dostikrat vprašala: “Kaj počnejo ti ljudje cele dneve? Buljijo v mimoidoča življenja?” Najbolj pogosti pogovori v tovarni so se ukvarjali s tem, od česa nekdo živi, včasih kako, nikoli pa čemu. Z vnukovo rokico v svoji si dovolim, da jih sovražim. Nosim se, kot bi imela oklep, in njihovo strmenje mi ne more do živega.”

Roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje je v celoti napisan iz vidika protagonistov. Sledimo nizu prvoosebnih izpovedi, s katerimi pisatelj ustvarja mozaik prepričanj, ki se porajajo iz različnih zornih kotov. Poleg zornega kota babice in dedka ter vnuka, sledimo razmišljanjem Tanje, ki je ob nosečnosti manekensko kariero obesila na klin, ter refleksijam njenega brata Marka, ki je vseskozi na preži za neobičajnimi fotografskimi motivi, ki bi ga izstrelili v svet slave. Za širše razumevanja kompleksne družinske situacije je Mazzini vključil tudi Jožetovega brata Toneta, s katerim sta solastnika povsem nekonkurenčne tovarne, njegovo ženo Magdo ter delovodjo tovarne. Čeprav postopno skicira razvoj posameznih misli v čustveno nastrojena prepričanja in iracionalna dejanja svojih protagonistov, se ne more izogniti črno-belemu pogledu na slovensko družbo. Vsi njegovi junaki razen dedka Jožeta, ki vnuka vpeljuje v svet obrti in zeliščarstva, se na podeželju na vso moč dolgočasijo in čakajo le na pet minut slave, ki bi jim osmislila življenja. Lahko bi rekli, da so nekakšne samopomilujoče se žrtve tranzicije, ki se ne morejo soočiti s propadom tovarn in razmišljajo le še o tem, kako najhitreje priti do evropskih sredstev, ali pa zdolgočaseno pregledujejo oglase za izdelke, ki jih ne rabijo:

“Listam ga: mortadela v akciji. Pojoča riba, a to še ni vse. Pas, ki vas bo napravil vitke. Čaj za čiščenje jeter. Pri vsem, kar kupite, prihranite. Več kupite, več prihranite. Vse kupite, vse ste prihranili.”

Mazzini v romanu Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje glavnega poudarka ne namenja dramatičnemu dogajanju niti psihološkemu orisu junakov, temveč ga zanimajo miselni vzorci, ki se oblikujejo na podlagi slovenske mentalitete in družbenih predsodkov, ti pa se prenašajo iz ene generacije v drugo. Zdi se, da se pisatelj s podobnim sarkazmom loteva tako neodločnega Jožeta, ki zaradi iskrene ljubezni do vnuka pozablja na svoje načrte s tovarno, kot tudi njegovega sina Marka, ki je za nekaj fotografskih “presežkov” na koncu pripravljen zastaviti življenja večine družinskih članov. Čeprav se Marko zaveda, da se Evropejci in migranti, ki prihajajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, nahajajo v istem čolnu, ki nezadržno tone proti dnu, ne more mimo tega, da ne bi izkoristil subvencij, ki jih Evropska unija namenja za projekte nastanitve migrantov in izvirnega prikaza njihove situacije. Da je v tej evropski hipokriziji nekaj nadvse perverznega, nakazuje tudi zaključek romana, v katerem se nedolžen družinski sprehod prelevi v gledališki “fotoshooting” in krvavo obračunavanje med družinskimi člani. Mazzini dogodek opisuje tako sarkastično, da je bralcu jasno, da se iz njega norčuje, zato prizor, ki bi moral delovati tragično, deluje smešno in patetično. Poskusi kombiniranja žanra socialne drame in kriminalke delujejo neposrečeno, čeprav avtor v uvodu uspešno razvije dramaturške nastavke za oboje. Lahko bi rekli, da je roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje še najbližje družbeni parodiji, s katero Mazzini (podobno kot v številnih svojih kolumnah) kaže na hlapčevsko naravo Slovencev in na nesamostojnost mladih, ki želijo uspeti s čim manj truda vendar močna želja in izvirna ideja nista dovolj, da bi se uveljavili v družbi, ki s svetlobno hitrostjo drvi v nihilizem in dekadenco.