Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jasna Blažič: Izvir

05.05.2022

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja

Trst: Mladika, 2021

Pisateljica Jasna Blažič je prvi knjigi Smrt in angel in Eksil izdala med štiriletnim bivanjem na Dunaju, nato se je vrnila v rojstno Ljubljano. V naslednjem delu Angeli in volkovi se vrača v čas odraščanja v mestu, ki ji je bilo tuje in se nanj ni mogla navezati, četrta knjiga Ujemanja pa vsebuje kratke zgodbe iz vsakdanjega življenja.

V najnovejšem delu Izvir podoživlja otroška poletja od najzgodnejšega obdobja, ko je v odročne, težko dostopne kraje, od koder izvira njen rod, »potovala« še v materinem naročju, in se nato vračala vsako poletje. To slikovito pokrajino med Čepovanom in Dolenjo Trebušo njena mama imenuje »naš Kavkaz« in je zanjo, učiteljico v mestu, edini kraj, kjer si lahko opomore. Tudi osemletna deklica se veseli srečanja z nono in sorodniki, z vasjo, kjer pozna vsako hišo in vse razglede s cvetočimi spominčicami in marjeticami, neskončnim gozdnim zelenilom, kjer izpod zelenih skal, med obrazoma dveh grmov, teče navpična črta, bel curek svetlobe. Nonin izvir.

Pisateljici se je uspelo iz odraslosti preseliti v doživljanje otroka in prvoosebno spregovoriti o čustvih in razmišljanju osemletnice. V spominu še hrani podobe in vtise iz prejšnjih počitniških dni. Spominja se poti med grapami in prepadi, nad hudourniki in rekami, vasi, kjer se razgrinja travnik, modrine neba nad hišo, na klopi pa sedi nona. Deklica iz mestnega bloka težko čaka na potovanje v svojo sanjsko deželo z mamo in bratcem, dojenčkom Bu-Bujem. Med vožnjo po svoje prestreza pogovore med voznikom spačka, prijaznim gospodom Krajgerjem in starši. Ne more razumeti, da je gospodov brat, ki je bil komunist, umrl zaradi oljnega madeža na cesti. Beseda »partija« se ji zdi nekakšna močna ženska, obilna in stroga.

Polna vznemirjenosti sprejema spremembe, ki so v njeni sanjski deželi nastale od zadnjih počitnic. K noni in stricu se je priselila Nevesta, teta Ela, ki jo je imela rada, pa se je preselila. Začudeno spoznava, da se nekateri ljudje sovražijo, da eni hodijo k maši, drugi pa ne. Še bolj jo vznemiri, ko ji prijateljica Milenka pove, da ima »smrtni greh« in ji pokaže rano na nogi, češ da je slišala o tem v cerkvi. Prestraši jo tudi temačna zamočvirjena globel, kjer so med vojno ubili mladega fanta in ga je našla njena mama, partizanska kurirka.

Tiha domačija se povsem spremeni ob košnji, ki privabi številne sorodnike, tete in strice z otroki, njihov hrup pa napolni hišo z glasnimi pogovori:

»Iz kuhinje se oglaša ropotanje žlic in posodja, gromki glas strica Dorčeta, visoki glas Neveste, zvonko govorjenje moje mame in nizki, šumeči glas none.«

Vsi pogovori domačih so zapisani v narečju, kar daje besedilu še posebno pristnost:

»Tole bi muoral potegnit elektrika, pa iz doline bi muoral po grapi nardit cista, da bi blu bliži u dalina. Drgač ba tole vse umrlu«, je glasno povzel Dorče.« Če ne bada nardil ciste, bada te hiše čez desiet liet use zapuščene …«

Vedno več mladih je takrat, po letu 1960, ko je zasanjana deklica preživljala najlepša poletja pri noni, odhajalo za zaslužkom v mesta, odročne vasi pa so se počasi praznile. Deklica s strahom sprejema prve spremembe, ki jih prinaša civilizacija za pomoč samotni kmetiji, kjer ne pridelajo dovolj za življenje. Stroji uničujejo pravljično podobo pokrajine z gradnjo ceste, poravnajo veliko njivo s sanjskim travnikom, da bi naredili drevesnico, ki naj bi lastniku olajšala preživetje. Nona pa dvomi: »Že zdaj vam praum, da dreviesa tam ne bada rasla … pawsud pad traunikam je ilajca …«

Kljub temu počitniški dnevi tečejo prijazno, med igrami otrok, nepričakovanim obiskom, ki prinaša neljube spomine iz mamine mladosti, ljubečo povezanostjo sorodnikov pod skupno streho in dogodki, ki se v pogovorih z nono vračajo v čas Franca Jožefa, še preden je bila v njihovih krajih Italija in kasneje »zaradi stvari, ki so jih lahko razumeli le odrasli, je bilo tu nekaj drugega in ne več Italija … Jugoslavija.«

Izvir je poema o čudežni deželi, kjer je pisateljica Jasna Blažič doživljala najbolj prvinske stike z naravo in ljudmi. Njena proza o izviru in izvoru družine se ponekod bere kot lirska pesem, kljub temu pa ji ne moremo očitati sentimentalnosti. V tem skoraj nedotaknjenem svetu se trda in ne vedno lepa resničnost povezuje z otroško fantazijo, ki onstran vsakdanjosti ustvarja pravljične kraje.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Jasna Blažič: Izvir

05.05.2022

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja

Trst: Mladika, 2021

Pisateljica Jasna Blažič je prvi knjigi Smrt in angel in Eksil izdala med štiriletnim bivanjem na Dunaju, nato se je vrnila v rojstno Ljubljano. V naslednjem delu Angeli in volkovi se vrača v čas odraščanja v mestu, ki ji je bilo tuje in se nanj ni mogla navezati, četrta knjiga Ujemanja pa vsebuje kratke zgodbe iz vsakdanjega življenja.

V najnovejšem delu Izvir podoživlja otroška poletja od najzgodnejšega obdobja, ko je v odročne, težko dostopne kraje, od koder izvira njen rod, »potovala« še v materinem naročju, in se nato vračala vsako poletje. To slikovito pokrajino med Čepovanom in Dolenjo Trebušo njena mama imenuje »naš Kavkaz« in je zanjo, učiteljico v mestu, edini kraj, kjer si lahko opomore. Tudi osemletna deklica se veseli srečanja z nono in sorodniki, z vasjo, kjer pozna vsako hišo in vse razglede s cvetočimi spominčicami in marjeticami, neskončnim gozdnim zelenilom, kjer izpod zelenih skal, med obrazoma dveh grmov, teče navpična črta, bel curek svetlobe. Nonin izvir.

Pisateljici se je uspelo iz odraslosti preseliti v doživljanje otroka in prvoosebno spregovoriti o čustvih in razmišljanju osemletnice. V spominu še hrani podobe in vtise iz prejšnjih počitniških dni. Spominja se poti med grapami in prepadi, nad hudourniki in rekami, vasi, kjer se razgrinja travnik, modrine neba nad hišo, na klopi pa sedi nona. Deklica iz mestnega bloka težko čaka na potovanje v svojo sanjsko deželo z mamo in bratcem, dojenčkom Bu-Bujem. Med vožnjo po svoje prestreza pogovore med voznikom spačka, prijaznim gospodom Krajgerjem in starši. Ne more razumeti, da je gospodov brat, ki je bil komunist, umrl zaradi oljnega madeža na cesti. Beseda »partija« se ji zdi nekakšna močna ženska, obilna in stroga.

Polna vznemirjenosti sprejema spremembe, ki so v njeni sanjski deželi nastale od zadnjih počitnic. K noni in stricu se je priselila Nevesta, teta Ela, ki jo je imela rada, pa se je preselila. Začudeno spoznava, da se nekateri ljudje sovražijo, da eni hodijo k maši, drugi pa ne. Še bolj jo vznemiri, ko ji prijateljica Milenka pove, da ima »smrtni greh« in ji pokaže rano na nogi, češ da je slišala o tem v cerkvi. Prestraši jo tudi temačna zamočvirjena globel, kjer so med vojno ubili mladega fanta in ga je našla njena mama, partizanska kurirka.

Tiha domačija se povsem spremeni ob košnji, ki privabi številne sorodnike, tete in strice z otroki, njihov hrup pa napolni hišo z glasnimi pogovori:

»Iz kuhinje se oglaša ropotanje žlic in posodja, gromki glas strica Dorčeta, visoki glas Neveste, zvonko govorjenje moje mame in nizki, šumeči glas none.«

Vsi pogovori domačih so zapisani v narečju, kar daje besedilu še posebno pristnost:

»Tole bi muoral potegnit elektrika, pa iz doline bi muoral po grapi nardit cista, da bi blu bliži u dalina. Drgač ba tole vse umrlu«, je glasno povzel Dorče.« Če ne bada nardil ciste, bada te hiše čez desiet liet use zapuščene …«

Vedno več mladih je takrat, po letu 1960, ko je zasanjana deklica preživljala najlepša poletja pri noni, odhajalo za zaslužkom v mesta, odročne vasi pa so se počasi praznile. Deklica s strahom sprejema prve spremembe, ki jih prinaša civilizacija za pomoč samotni kmetiji, kjer ne pridelajo dovolj za življenje. Stroji uničujejo pravljično podobo pokrajine z gradnjo ceste, poravnajo veliko njivo s sanjskim travnikom, da bi naredili drevesnico, ki naj bi lastniku olajšala preživetje. Nona pa dvomi: »Že zdaj vam praum, da dreviesa tam ne bada rasla … pawsud pad traunikam je ilajca …«

Kljub temu počitniški dnevi tečejo prijazno, med igrami otrok, nepričakovanim obiskom, ki prinaša neljube spomine iz mamine mladosti, ljubečo povezanostjo sorodnikov pod skupno streho in dogodki, ki se v pogovorih z nono vračajo v čas Franca Jožefa, še preden je bila v njihovih krajih Italija in kasneje »zaradi stvari, ki so jih lahko razumeli le odrasli, je bilo tu nekaj drugega in ne več Italija … Jugoslavija.«

Izvir je poema o čudežni deželi, kjer je pisateljica Jasna Blažič doživljala najbolj prvinske stike z naravo in ljudmi. Njena proza o izviru in izvoru družine se ponekod bere kot lirska pesem, kljub temu pa ji ne moremo očitati sentimentalnosti. V tem skoraj nedotaknjenem svetu se trda in ne vedno lepa resničnost povezuje z otroško fantazijo, ki onstran vsakdanjosti ustvarja pravljične kraje.


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralka: Eva Longyka Marušič


19.05.2022

Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Bergmanov otok: otok za cinefile

Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.


25.04.2022

Kazimir Kolar: Zgodbe nekega slabiča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Barbara Jurša: Milje do Trsta

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Chimamanda Ngozi Adichie: Zapiski o žalovanju

Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič


25.04.2022

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Jure Franko


25.04.2022

En Knap Group: Hidra

Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.


22.04.2022

Igor Harb: Severnjak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.04.2022

Gaja Pöschl: Vesolje med nami

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.04.2022

TV-mreža

Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)


18.04.2022

Valentin Brun: Pogozdovanje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Paul Tyson: Vrnitev k resničnosti

Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat


18.04.2022

Charles Dickens: Naš skupni prijatelj

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Fernando Pessoa: Sporočilo

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralec: Renato Horvat


Stran 40 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov