Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Neznosno breme ogromnega talenta

13.05.2022

avtor: Igor Harb

Lahkotne rešitve iz zaloge žanrskih stalnic, veliko humorja in zvrhan koš referenc na Cageeve filme

Nicolas Cage je eden najbolj slavnih igralcev svoje generacije, ki si je skozi natančno sto filmov prislužil tako salve aplavzov in nagrad za prelomna filmska dela kot tudi zasmehovanje zaradi palete obupnih vlog. V aktualnem filmu pa poskuša združiti oboje, ko igra Nicka Cagea, različico slavnega igralca, ki je po seriji neuspešnih filmov in ločitvi v finančni stiski. Tako sprejme povabilo skrivnostnega oboževalca in se za milijon dolarjev udeleži njegove zabave. S Javijem se kmalu odlično ujameta in bi postala najboljša prijatelja, če Cagea ne bi ustavila agenta Cie, ki je na lovu za Javijem, ker je mafijec in ga sumijo ugrabitve politikove hčerke. Lik Cagea se tako prelevi v like, ki jih je ta igral v filmih, in skuša postati pravi vohun, čeprav je povsem jasno, da je stopil v prevelike čevlje. Zgodba filma nato krmari med arhetipi o prijateljstvu in starševstvu na eni strani ter prepletom kriminalke z meta-komentarjem Cageevih filmov na drugi.

Filmu to nenavadno mešanico do neke mere uspe uravnotežiti in gledalcu ponudi tako kritiko neumnosti akcijskih klišejev kot tudi dejanske akcijske klišeje. Težava Neznosnega bremena ogromnega talenta je v tem, da bo vsakdo, ki ceni Cageeve filme, zelo hitro ugotovil, da je igralec tak film že posnel pred dvajsetimi leti. Prilagajanje je vrhunski film oskarjevcev Charlieja Kaufmana in Spika Jonesa, v katerem Nicolas Cage igra scenarista, ki skuša prirediti knjigo, in njegovega odštekanega brata dvojčka. Oba filma na novo izprašujeta koncept pripovedovanja zgodbe in žanrskih elementov, ki se nato tudi odvrtijo, in v obeh Cage igra dva lika v konfliktu. Tudi sama ideja slovitega igralca v zatonu kariere in v finančnih težavah, ki se mora spoprijeti s svojo hollywoodsko podobo, ni sveža. Bolj zanimivo jo je denimo izkoristil belgijski JCVD, v katerem se Jean Claude van Damme znajde na banki med ropom, kjer film sledi vzoru kultnega Pasjega popoldneva, nato pa se prelevi v metafizično introspekcijo zvezdništva in tako ustvarjene osebnosti.

Neznosno breme ogromnega talenta prav tako izpostavi ta vprašanja, a namesto poglobljenega vpogleda v človeka z razklano osebnostjo ponudi lahkotne rešitve iz zaloge žanrskih stalnic, veliko humorja in zvrhan koš referenc na Cageeve filme. Vse to je zelo zabavno, a ne gre spregledati zgrešene priložnosti. Nicolas Cage je z vlogami v Divjih v srcu, Mesečnica, Pokvarjenemu poročniku 2, Brez obraza, Mandy in seveda Prilagajanju ustvaril navdušujoče filmske junake in prikazal neverjeten igralski talent, ki je v tem filmu izkoriščen zgolj za trivialen humor.


Ocene

1963 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Neznosno breme ogromnega talenta

13.05.2022

avtor: Igor Harb

Lahkotne rešitve iz zaloge žanrskih stalnic, veliko humorja in zvrhan koš referenc na Cageeve filme

Nicolas Cage je eden najbolj slavnih igralcev svoje generacije, ki si je skozi natančno sto filmov prislužil tako salve aplavzov in nagrad za prelomna filmska dela kot tudi zasmehovanje zaradi palete obupnih vlog. V aktualnem filmu pa poskuša združiti oboje, ko igra Nicka Cagea, različico slavnega igralca, ki je po seriji neuspešnih filmov in ločitvi v finančni stiski. Tako sprejme povabilo skrivnostnega oboževalca in se za milijon dolarjev udeleži njegove zabave. S Javijem se kmalu odlično ujameta in bi postala najboljša prijatelja, če Cagea ne bi ustavila agenta Cie, ki je na lovu za Javijem, ker je mafijec in ga sumijo ugrabitve politikove hčerke. Lik Cagea se tako prelevi v like, ki jih je ta igral v filmih, in skuša postati pravi vohun, čeprav je povsem jasno, da je stopil v prevelike čevlje. Zgodba filma nato krmari med arhetipi o prijateljstvu in starševstvu na eni strani ter prepletom kriminalke z meta-komentarjem Cageevih filmov na drugi.

Filmu to nenavadno mešanico do neke mere uspe uravnotežiti in gledalcu ponudi tako kritiko neumnosti akcijskih klišejev kot tudi dejanske akcijske klišeje. Težava Neznosnega bremena ogromnega talenta je v tem, da bo vsakdo, ki ceni Cageeve filme, zelo hitro ugotovil, da je igralec tak film že posnel pred dvajsetimi leti. Prilagajanje je vrhunski film oskarjevcev Charlieja Kaufmana in Spika Jonesa, v katerem Nicolas Cage igra scenarista, ki skuša prirediti knjigo, in njegovega odštekanega brata dvojčka. Oba filma na novo izprašujeta koncept pripovedovanja zgodbe in žanrskih elementov, ki se nato tudi odvrtijo, in v obeh Cage igra dva lika v konfliktu. Tudi sama ideja slovitega igralca v zatonu kariere in v finančnih težavah, ki se mora spoprijeti s svojo hollywoodsko podobo, ni sveža. Bolj zanimivo jo je denimo izkoristil belgijski JCVD, v katerem se Jean Claude van Damme znajde na banki med ropom, kjer film sledi vzoru kultnega Pasjega popoldneva, nato pa se prelevi v metafizično introspekcijo zvezdništva in tako ustvarjene osebnosti.

Neznosno breme ogromnega talenta prav tako izpostavi ta vprašanja, a namesto poglobljenega vpogleda v človeka z razklano osebnostjo ponudi lahkotne rešitve iz zaloge žanrskih stalnic, veliko humorja in zvrhan koš referenc na Cageeve filme. Vse to je zelo zabavno, a ne gre spregledati zgrešene priložnosti. Nicolas Cage je z vlogami v Divjih v srcu, Mesečnica, Pokvarjenemu poročniku 2, Brez obraza, Mandy in seveda Prilagajanju ustvaril navdušujoče filmske junake in prikazal neverjeten igralski talent, ki je v tem filmu izkoriščen zgolj za trivialen humor.


04.07.2022

Vid Kmetič: Blues

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralca: Jasna Rodošek in Matjaž Romih


04.07.2022

Jurij Meden: Kaj je kinoteka

Avtor recenzije: Urban Tarman Bralec: Matjaž Romih


04.07.2022

Anja Radaljac: Punčica

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bralka: Eva Longyka Marušič


04.07.2022

Kostas Hatziandoniu: Agrigento

Avtorica recenzije: Kristina Jurkovič Bralka: Jasna Rodošek


28.06.2022

Elvis

Kaj nam izjava, da je Elvis Presley osrednja popkulturna ikona 20. stoletja, danes sploh pove? Oziroma, nam lahko pove kaj novega? Avstralski režiser Baz Luhrmann, ki je s svojim razkošno dinamičnim vizualnim pristopom prinesel novo življenje v zaprašen žanr mjuzikla, se je s skoraj triurnim biografskim filmom, naslovljenim preprosto Elvis, lotil zahtevne naloge. Elvis Aaron Presley namreč ni bil samo preprost fant z revnega juga ZDA, ki mu je uspelo v glasbenem svetu, postal je tudi največji zvezdnik v smislu svoje lastne, tržno zelo natančno in zelo uspešno dirigirane blagovne znamke ter »influencer« par excellence, za kar je skrbel njegov vampirski impresarij oziroma zlovešč menedžer »Polkovnik« Tom Parker, jungovska Elvisova senca. Biografski film uokvirja Parkerjeva retrospektivna pripoved, in njun zapleten, vseživljenjski odnos je tudi jedro filma, ki je sestavljen iz različnih dvojnosti oziroma sopostavitev nasprotij. Po eni strani ohranja precej spoštljiv odnos do Elvisa in njegovih bližnjih, po drugi nas skozi žanr glasbenega filma in prijetnih rokenrol nastopov sooča s številnimi patologijami, od skrajnega nelagodja, ki ga zbuja že sam lik Toma Parkerja v sijajnem utelešenju Toma Hanksa, do vrste nerazrešenih odnosov znotraj Elvisove osnovne družine. Verjetno najboljši pa je film v tem, da zariše skozi oseben prikaz vzponov in padcev širšo sliko kulturnega in družbenega miljeja Amerike v drugi polovici 20. stoletja ter njenih številnih nevralgičnih točk, od problema rasne segregacije do prikaza kapitala kot neusmiljenega gonila glasbenega razvoja ter industrije zabavljaštva. Režiser Baz Luhrmann vzame zelo resno imperativ, da je treba pripovedovati vizualno in si da duška z uporabo vseh mogočih slikovnih in montažnih trikov, tako da se gledalčeva retina ne spočije niti v pripovedno upočasnjenih pasusih filma. Vse skupaj je pravzaprav nabuhel eksces, kakršno je bilo tudi Elvisovo pozno obdobje nastopanja v Las Vegasu, pri čemer za ustrezno igralsko prezenco vendarle poskrbi Austin Butler v naslovni vlogi. Film ni pretirano subtilen v podajanju informacij ali pravzaprav v čemerkoli, je pa zanimiv kot prikaz zgodovine rokenrola in njegovih dvojnih korenin v cerkvenem gospelu revnih temnopoltih z ameriškega juga ter v bolj posvetnih melodijah ritma & bluesa, kar je preko country glasbe sčasoma prišlo v glavni popkulturni tok, ki je spodbudil tudi socialno revolucijo. V te prizore je Luhrmann spretno uvedel potujitveni učinek, saj na ulice glasbenega vrveža Memphisa v zgodnjih 50. letih vdira sodoben, družbenokritičen hiphop. Skratka, izredno ambiciozen film, ki pa mu ob vsej bombastičnosti uspe najti neko notranje ravnovesje. Morda tudi na račun tega, da je v celoti zaznati grško tragedijo: značaji vseh vpletenih jih vodijo v propad, in protagonist, ki je milijonom prinašal občutek ali pa vsaj iluzijo sreče, sam te nikakor ni našel …


27.06.2022

Ur. Kristina Kočan: Po toku navzgor

Avtorica recenzije: Katja Šifkovič Bralec: Bernard Stramič


27.06.2022

Tone Peršak: Praznovanje

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralka: Eva Longyka Marušič


27.06.2022

John Muir: Dolg sprehod do zaliva

Avtor recenzije: Blaž Mazi Bralec: Bernard Stramič


27.06.2022

Ace Mermolja: Lukov greh

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Maja Moll in Jure Franko


20.06.2022

Ana Schnabl: Plima

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bralca: Matjaž Romih in Eva Longyka Marušič


20.06.2022

Peter Mlakar: Drugačni svet

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič


20.06.2022

Vinko Möderndorfer: Pes je lajal vse noč

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič


20.06.2022

Max Brod: Franz Kafka, biografija

Avtor recenzije: Simon Popek Bralec: Jure Franko


14.06.2022

Milan Dekleva: Nevidnosti

Bralca: Lidija Hartman in Ambrož Kvartič »Pomenek s tišino omogočajo nevidnosti,« preberemo v knjigi Nevidnosti, Milana Dekleve. »Pogovor z nevidnostmi poteka s pomočjo tolmačev. /…/ Lahko se pretrga /pogovor/, obvisi na strelovodu molka, / a takrat priprhutajo nevidni tolmači brez jezikov, / ki znajo povedati veliko, / čeprav jih sprva ne razumemo,« preberemo na 27. strani. Knjiga bralca povabi že z naslovom, s tem, da nevidnostim, ki jih pesnik postavi v naslov, pritrdi in jim priznava obstoj. Kar ni vidno, je običajno najmočnejše gonilo vitalnosti, živega, življenja. V vsaki od 51 pesmi se pesnik Dekleva prek lirskega subjekta dotakne nevidnosti in jim da enega od mnogih, enainpetdesetih obrazov in podob. Kljub temu pa bralcu pušča občutek svobode, neujetosti, neutesnjenosti, nekalupljenosti, da bi morali to nevidnost, te nevidnosti imenovati, jim dati ime, telo, definicijo ...


13.06.2022

Karmina Šilec: Baba

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bralca: Lidija Hartman in Ambrož Kvartič


13.06.2022

Marjan Žiberna: Dedič

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Lidija Hartman


06.06.2022

Snežni leopard

Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni


06.06.2022

Drago Jančar: Ob nastanku sveta

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralka: Barbara Zupan


06.06.2022

Jure Jakob: Učitelj gluhih, učenec nemih

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko


06.06.2022

Nataša Skušek: Pasja sreča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko


Stran 35 od 99
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov