Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
avtor: Igor Harb
Lahkotne rešitve iz zaloge žanrskih stalnic, veliko humorja in zvrhan koš referenc na Cageeve filme
Nicolas Cage je eden najbolj slavnih igralcev svoje generacije, ki si je skozi natančno sto filmov prislužil tako salve aplavzov in nagrad za prelomna filmska dela kot tudi zasmehovanje zaradi palete obupnih vlog. V aktualnem filmu pa poskuša združiti oboje, ko igra Nicka Cagea, različico slavnega igralca, ki je po seriji neuspešnih filmov in ločitvi v finančni stiski. Tako sprejme povabilo skrivnostnega oboževalca in se za milijon dolarjev udeleži njegove zabave. S Javijem se kmalu odlično ujameta in bi postala najboljša prijatelja, če Cagea ne bi ustavila agenta Cie, ki je na lovu za Javijem, ker je mafijec in ga sumijo ugrabitve politikove hčerke. Lik Cagea se tako prelevi v like, ki jih je ta igral v filmih, in skuša postati pravi vohun, čeprav je povsem jasno, da je stopil v prevelike čevlje. Zgodba filma nato krmari med arhetipi o prijateljstvu in starševstvu na eni strani ter prepletom kriminalke z meta-komentarjem Cageevih filmov na drugi.
Filmu to nenavadno mešanico do neke mere uspe uravnotežiti in gledalcu ponudi tako kritiko neumnosti akcijskih klišejev kot tudi dejanske akcijske klišeje. Težava Neznosnega bremena ogromnega talenta je v tem, da bo vsakdo, ki ceni Cageeve filme, zelo hitro ugotovil, da je igralec tak film že posnel pred dvajsetimi leti. Prilagajanje je vrhunski film oskarjevcev Charlieja Kaufmana in Spika Jonesa, v katerem Nicolas Cage igra scenarista, ki skuša prirediti knjigo, in njegovega odštekanega brata dvojčka. Oba filma na novo izprašujeta koncept pripovedovanja zgodbe in žanrskih elementov, ki se nato tudi odvrtijo, in v obeh Cage igra dva lika v konfliktu. Tudi sama ideja slovitega igralca v zatonu kariere in v finančnih težavah, ki se mora spoprijeti s svojo hollywoodsko podobo, ni sveža. Bolj zanimivo jo je denimo izkoristil belgijski JCVD, v katerem se Jean Claude van Damme znajde na banki med ropom, kjer film sledi vzoru kultnega Pasjega popoldneva, nato pa se prelevi v metafizično introspekcijo zvezdništva in tako ustvarjene osebnosti.
Neznosno breme ogromnega talenta prav tako izpostavi ta vprašanja, a namesto poglobljenega vpogleda v človeka z razklano osebnostjo ponudi lahkotne rešitve iz zaloge žanrskih stalnic, veliko humorja in zvrhan koš referenc na Cageeve filme. Vse to je zelo zabavno, a ne gre spregledati zgrešene priložnosti. Nicolas Cage je z vlogami v Divjih v srcu, Mesečnica, Pokvarjenemu poročniku 2, Brez obraza, Mandy in seveda Prilagajanju ustvaril navdušujoče filmske junake in prikazal neverjeten igralski talent, ki je v tem filmu izkoriščen zgolj za trivialen humor.
avtor: Igor Harb
Lahkotne rešitve iz zaloge žanrskih stalnic, veliko humorja in zvrhan koš referenc na Cageeve filme
Nicolas Cage je eden najbolj slavnih igralcev svoje generacije, ki si je skozi natančno sto filmov prislužil tako salve aplavzov in nagrad za prelomna filmska dela kot tudi zasmehovanje zaradi palete obupnih vlog. V aktualnem filmu pa poskuša združiti oboje, ko igra Nicka Cagea, različico slavnega igralca, ki je po seriji neuspešnih filmov in ločitvi v finančni stiski. Tako sprejme povabilo skrivnostnega oboževalca in se za milijon dolarjev udeleži njegove zabave. S Javijem se kmalu odlično ujameta in bi postala najboljša prijatelja, če Cagea ne bi ustavila agenta Cie, ki je na lovu za Javijem, ker je mafijec in ga sumijo ugrabitve politikove hčerke. Lik Cagea se tako prelevi v like, ki jih je ta igral v filmih, in skuša postati pravi vohun, čeprav je povsem jasno, da je stopil v prevelike čevlje. Zgodba filma nato krmari med arhetipi o prijateljstvu in starševstvu na eni strani ter prepletom kriminalke z meta-komentarjem Cageevih filmov na drugi.
Filmu to nenavadno mešanico do neke mere uspe uravnotežiti in gledalcu ponudi tako kritiko neumnosti akcijskih klišejev kot tudi dejanske akcijske klišeje. Težava Neznosnega bremena ogromnega talenta je v tem, da bo vsakdo, ki ceni Cageeve filme, zelo hitro ugotovil, da je igralec tak film že posnel pred dvajsetimi leti. Prilagajanje je vrhunski film oskarjevcev Charlieja Kaufmana in Spika Jonesa, v katerem Nicolas Cage igra scenarista, ki skuša prirediti knjigo, in njegovega odštekanega brata dvojčka. Oba filma na novo izprašujeta koncept pripovedovanja zgodbe in žanrskih elementov, ki se nato tudi odvrtijo, in v obeh Cage igra dva lika v konfliktu. Tudi sama ideja slovitega igralca v zatonu kariere in v finančnih težavah, ki se mora spoprijeti s svojo hollywoodsko podobo, ni sveža. Bolj zanimivo jo je denimo izkoristil belgijski JCVD, v katerem se Jean Claude van Damme znajde na banki med ropom, kjer film sledi vzoru kultnega Pasjega popoldneva, nato pa se prelevi v metafizično introspekcijo zvezdništva in tako ustvarjene osebnosti.
Neznosno breme ogromnega talenta prav tako izpostavi ta vprašanja, a namesto poglobljenega vpogleda v človeka z razklano osebnostjo ponudi lahkotne rešitve iz zaloge žanrskih stalnic, veliko humorja in zvrhan koš referenc na Cageeve filme. Vse to je zelo zabavno, a ne gre spregledati zgrešene priložnosti. Nicolas Cage je z vlogami v Divjih v srcu, Mesečnica, Pokvarjenemu poročniku 2, Brez obraza, Mandy in seveda Prilagajanju ustvaril navdušujoče filmske junake in prikazal neverjeten igralski talent, ki je v tem filmu izkoriščen zgolj za trivialen humor.
Romantične komedije so bile včasih najbolj priljubljeni žanr, sploh v Sloveniji, vendar je v zadnjem desetletju prav ta filmska stalnica največ izgubila. Pa ne samo na področju kakovosti, temveč predvsem pri količini, saj ameriški filmski studii tovrstnih filmov praktično ne snemajo več, če pa jih že posnamejo, so redko deležni podobne pozornosti kot filmi o superjunakih. A zdaj smo dobili Izgubljeno mesto, izjemo, ki potrjuje pravilo. Filmska uspešnica je hit tudi pri filmskih kritikih, ki izpostavljajo vzporednice novega filma s klasiko iz osemdesetih Lov za zelenim diamantom, v katerem sta navduševala Katherine Turner in Michael Douglas. Tudi v sedanjem filmu je glavna junakinja pisateljica romantičnih pustolovščin, ki se znajde v pasti zlobneža v džungli, vendar pa je ne rešuje izkušeni pustolovec, temveč nekoliko nerodni maneken, ki je zaslovel s poziranjem za naslovnice njenih knjig. Kot se za žanr spodobi, je zaplet tako baročno kompleksen, kot je razplet predvidljiv, a glavni čar teh filmov je seveda v komediji in romanci, kjer pa Izgubljeno mesto pokaže dobro mero inovativnosti. K temu veliko prispevata Sandra Bullock in Chaning Tatum [čening tejtm] v glavnih vlogah, saj imata dober občutek za komedijo in izžarevata dovolj medsebojne privlačnosti, da je prepričljiva tudi njuna romanca. Žal se film prepogosto zagozdi v predvidljivih klišejih, kjer izgubi tempo, kar nekje na polovici filma načne gledalčevo zatopljenost v neverjetni dogodek. Posledično so prenekatere scene videti kot napol izpiljeni gagi ali štosi, ki jih scenaristom in režiserjema ni uspelo docela integrirati v zgodbo, s tem pa je omejen oziroma uničen tudi njihov komični učinek. To še posebej velja za celotni zgodbeni lok pisateljičine agentke, ki se prav tako odpravi na reševalno akcijo, povsem nedodelan pa je tudi antagonist, ki ga igra Daniel Radcliffe. Grandiozne načrte in zakompleksanost le mimobežno razkrije v dialogih, v zgodbi ali z igro pa ne uspe prikazati napovedane megalomanskosti. Ta vtis je še toliko bolj očiten ob boku nedavne uspešnice Uncharted, kjer zlikovca podobnega kalibra bistveno bolje odigra Antonio Banderas. A kot omenjeno, film držita pokonci romantična zvezdnika. Bullock je odlična v vlogi pisateljice, ki je prepričana, da ima zmeraj prav, Tatum pa prav tako v vlogi negovanega mišičnjaka brez uporabnih spretnosti za preživetje v džungli, a z neustavljivo kavalirsko predanostjo ženski, ki ga je naredila slavnega. Dobro se obnese tudi Brad Pitt v vlogi specialca, ki pomaga Tatumovemu liku, vendar je to žal tudi edina stranska zgodba, ki navduši. Barvit film je poln živahne džungle, kjer sicer mrgoli nevarnosti, kot so pijavke in vulkani, a je ta zmeraj prikazana v vizualno navdušujočih podobah. Končni rezultat je lahkoten film, ki bo ostal v spominu zaradi ene ali dveh scen, a morda bosta navdušenje gledalcev in število prodanih kart poskrbela za vrnitev žanra.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Na odru Lutkovnega gledališča Maribor so premierno uprizorili predstavo Srce v temi nastalo po motivih življenja aktivistke in znanstvenice dr. Mary Temple Grandin. Že v otroštvu so ji diagnosticirali avtizem, a se je ob podpori in lastni vztrajnosti izobrazila in postala raziskovalka ter izumiteljica na področju vedenja o obnašanju živali, obenem pa ambasadorka ozaveščanja o avtizmu. Predstavo je režirala in scenografsko zasnovala Tanja Lužar, avtorica videoprojekcij je Lena Kocutar. V kostumih Mojce Bernjak sta nastopila Barbara Jamšek in Minca Lorenci. Režiserka in scenografka Tanja Lužar Avtorica videoprojekcij Lena Kocutar Avtor glasbe Marjan Nečak Lektorica Metka Damjan Kostumografka in izdelovalka kostumov Mojca Bernjak Igrata Barbara Jamšek in Minca Lorenci k. g. Mojster videa Grega Tanacek Oblikovalec lutk Aleksander Andželović Snemalec zvočnih posnetkov Marko Jakopanec
V Anton Podbevšek teatru v Novem Mestu so v koprodukciji s Plesnim teatrom Ljubljana premierno uprizorili plesnogledališki avtorski projekt Sanje Nešković Peršin Skrito. Predstavo izhajajoč iz baletnega giba, ki išče občeloveško so poleg Nešković Peršin, ki je prispevala koncept, režijo in koreografijo soustvarili Polett Kasza, Mateja Železnik in Luka Bokšan, s posebnim gostom Manuelom Rodríguezom. Avtorska glasba je delo Saša Kalana in Davorja Hercega, predstava pa se je odvila na scenskem ozadju Eme Kobal in Mile Peršin. Koncept, režija in koreografija: Sanja Nešković Peršin Nastopajoči in soustvarjalci predstave: Polett Kasza, Mateja Železnik, Luka Bokšan Gost: Manuel Rodríguez Glasbenik: Davor Herceg Avtorska glasba: Sašo Kalan, Davor Herceg Kostumografija: Uroš Belantič Scenografija: Ema Kobal, Mila Peršin Fotografija: Barbara Čeferin Koprodukcija:ANTON PODBEVŠEK TEATER & PLESNI TEATER LJUBLJANA V sodelovanju: Društvo NOT in Muzej in galerije mesta Ljubljane
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bereta Jure Franko in Maja Moll.
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Neveljaven email naslov