Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po martinovem, ki je praznik vinarjev, smo se v oddaji Od setve do žetve z dopisniki sprehodili po vseh treh vinorodnih deželah: Primorski, Podravski in Posavski. Po podatkih statističnega urada bo letos manj vina kot lani, sorte za belo vino so letos obrodile za 16 odstotkov manj, za rdeče vino pa za 22 odstotkov manj. Kljub temu pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni z letnikom, saj se obeta odlična, ponekod vrhunska kakovost vin. S trdim delom vinarjev se Slovenija prebija med vinogradniške destinacije. V Sloveniji se z vinogradništvom ukvarja skoraj 28.500 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali približno 15.000 hektarjev. Desetina večjih vinogradnikov skupaj obdeluje skoraj 70 odstotkov vinogradov. Velika večina, dobrih 90 odstotkov, pa prideluje grozdje na manj kot enem hektarju.
Vinarji optimistični, letošnji vinski letnik bo kakovostno odličen, znova se odpirajo tudi tuji trgi
Po Martinovem, ki je praznik vinarjev, smo se skupaj z dopisniki sprehodili po vseh treh vinorodnih deželah: Primorski, Podravski in Posavski. Po podatkih statističnega urada bo letos manj vina kot lani, sorte za belo vino so letos obrodila za 16% manj, za rdeče vino pa za 22% manj. Kljub temu pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni z letnikom, saj se obeta odlična, ponekod vrhunska kakovost vin. S trdim delom vinarjev se Slovenija prebija med vinogradniške destinacije. V Sloveniji se z vinogradništvom ukvarja skoraj 28 tisoč 5000 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali približno 15 tisoč ha. Desetina večjih vinogradnikov skupaj obdeluje skoraj 70% vinogradov. Velika večina, dobrih 90%, pa prideluje grozdje na manj kot enem hektaru.
183 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
Po martinovem, ki je praznik vinarjev, smo se v oddaji Od setve do žetve z dopisniki sprehodili po vseh treh vinorodnih deželah: Primorski, Podravski in Posavski. Po podatkih statističnega urada bo letos manj vina kot lani, sorte za belo vino so letos obrodile za 16 odstotkov manj, za rdeče vino pa za 22 odstotkov manj. Kljub temu pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni z letnikom, saj se obeta odlična, ponekod vrhunska kakovost vin. S trdim delom vinarjev se Slovenija prebija med vinogradniške destinacije. V Sloveniji se z vinogradništvom ukvarja skoraj 28.500 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali približno 15.000 hektarjev. Desetina večjih vinogradnikov skupaj obdeluje skoraj 70 odstotkov vinogradov. Velika večina, dobrih 90 odstotkov, pa prideluje grozdje na manj kot enem hektarju.
Vinarji optimistični, letošnji vinski letnik bo kakovostno odličen, znova se odpirajo tudi tuji trgi
Po Martinovem, ki je praznik vinarjev, smo se skupaj z dopisniki sprehodili po vseh treh vinorodnih deželah: Primorski, Podravski in Posavski. Po podatkih statističnega urada bo letos manj vina kot lani, sorte za belo vino so letos obrodila za 16% manj, za rdeče vino pa za 22% manj. Kljub temu pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni z letnikom, saj se obeta odlična, ponekod vrhunska kakovost vin. S trdim delom vinarjev se Slovenija prebija med vinogradniške destinacije. V Sloveniji se z vinogradništvom ukvarja skoraj 28 tisoč 5000 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali približno 15 tisoč ha. Desetina večjih vinogradnikov skupaj obdeluje skoraj 70% vinogradov. Velika večina, dobrih 90%, pa prideluje grozdje na manj kot enem hektaru.
Napadi zveri na drobnico in na druge pašne živali so vse pogostejši. Tudi v Beli krajini, kjer so volkovi v zadnjem času že večkrat poklali dobršen del črede Borisa Grabrijana, ki skrbi za ohranjanje avtohtone pasme belokranjska pramenka. Se je bati, da bo pasma zaradi stalnih napadov izumrla? Na mladih svet stoji, pravijo. In zato smo se odpravili na obisk k mladima kmetovalcema. Rok Lančič iz Žihlave, ki nadaljuje prakso svojega očeta in se ukvarja s prašičerejo, je te dni odprl vrata svojih najsodobnejših hlevov, pri Penkovih v Parjah pri Pivki pa te dni začenjajo obiranje jagod in napovedujejo nekaj novosti za letošnjo sezono. Med drugim tudi domač sladoled iz jagodičevja.
Zadnje intenzivno deževje je predvsem v Pomurju in Podravju v kmetijstvu pustilo katastrofalne posledice. V oddaji slišimo, kaj vse je prizadeto in kakšna so priporočila agrotehnične stroke za nadaljnjo pridelavo v letošnji sezone. Govorimo o razlogih za letošnje višje obremenitve iz kmetijstva in o spornim novih bonitetnih točkah točkami zemljišč. Ustavimo se tudi na obnovljeni Smrekarjevi domačiji v vasi Grobišče pri Postojni, kjer je tudi s pomočjo evropskih sredstev že pred leti zaživela uspešna dopolnilna dejavnost turizma na kmetiji.
V oddaji Od setve do žetve smo se osredotočili na 34. Festival dobrote slovenskih kmetij, ki je bil v Minoritskem samostanu na Ptuju. Festival pridobiva prepoznavnost, v ospredje pa postavlja najboljše izdelke našega podeželja, prav tako odpira aktualne teme o pomenu lokalno pridelane hrane, tokrat s poudarkom na zmanjševanju zavržkov hrane.
Z ukrepi in načrtnim spodbujanjem uporabe naravnih snovi in postopkov se kmetijska politika v Sloveniji vse resneje loteva obravnave ekološkega kmetovanja. Tako vsaj zagotavljajo na kmetijskem ministrstvu, na katerem so pred dnevi ustanovili svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane. Kakšno sporočilo prinaša celotni agroživilski verigi, pa izvemo v tokratni oddaji. Predstavili vam bomo tudi povezovanje ter izmenjavo izkušenj, ročnih spretnosti, znanja in ohranjanja tradicije rokodelk na Škofjeloškem in Solčavskem. Skupaj sta namreč stopila Rokodelski center DUO in društvo Bicka. Pred dnevom lipicanca smo pogledali v najstarejšo evropsko kobilarno z rejo te plemenite pasme konj. Tokratno praznovanje bo v Lipici še posebno slovesno, saj bo gostila osem evropskih državnih kobilarn z lipicanci.
Nizke nočne in jutranje temperature konec marca in v začetku aprila so znova povzročile veliko škode v primorskih sadovnjakih. Na izpostavljenih legah v Istri so prizadele koščičarje, večino nasadov kakija v Strunjanu, marelic pa letos tam sploh ne bo. Podobna slika je tudi na nasadih breskev, češenj, marelic in kakija v Vipavski dolini, Goriških brdih in na Krasu. Primorci so posredni krivci za to, da v Prekmurju gojijo šparglje. Med vojnama, ko so bežali pred fašizmom, so tja prinesli tudi to cenjeno zelenjavo, ki ji že 10 let posvečajo tudi posebno prireditev. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni pa dijaki iz manj vrednega lesa, ki bi sicer kaj lahko končal zmlet v pelete, izdelujejo brunarico. V sklopu zanimivega projekta so izdelali tudi že druge izdelke.
V ospredju pozornosti je tokrat drugi vseslovenski protestni shod letos, s katerim je sindikat kmetov Slovenije s podporo preostalih nevladnih kmetijskih organizacij stopnjeval pritisk na vlado pri izpolnitvi zahtev, s katerimi želijo doseči enake pogoje za kmetovanje, kot jih imajo kmetje v drugih evropskih državah. Z na novo izvoljenim predsednikom Zveze turističnih kmetij Slovenije, Jožetom Sokličem, se pogovarjamo o razvoju turizma na kmetijah. Dr. Aleš Kolmanič s Kmetijskega inštituta Slovenije pa nam predstavlja koncept ogljičnega kmetovanja.
Za tokratno oddajo Od setve do žetve smo se ustavili na Ptuju, kjer je bil šesti slovenski vinogradniško-vinarski kongres. Potem ko smo zadnjih 20 let govorili o težavah zaradi zmanjševanja vinogradniških površin, o težavah pri prodaji vina tudi zaradi cenovne politike, stroka zdaj ocenjuje, da so pred vinogradništvom svetlejši časi. Udeležili smo se tudi predavanja in praktičnega prikaza za večjo varnost voznikov traktorjev v organizaciji Agencije za varnost prometa. Govorili pa smo še o apnenju kot enem najpomembnejših agrotehničnih ukrepov za izboljšanje rodovitnosti tal.
V oddaji Od setve do žetve izvemo, kje na Primorskem uspeva večji nasad leske, kako je uspela zasaditev največjega oljčnika v slovenski Istri in kako potekajo tehnični pregledi traktorjev na terenu.
Kaj trenutno najbolj tare kmete na Planinskem in kaj na Cerkniškem polju in kaj to pomeni za nadaljnje kmetovanje na območjih, kjer so že davno kmetovali tudi njihovi predniki? Se bodo morali zaradi varovanih območij Nature 2000 in ohranjanja določenih habitatov, dokončno poslovit od kmetovanja? Po sestanku s premierjem ter s kmetijsko ministrico in ministrom za naravne vire in prostor sicer ugotavljajo, da so nekoliko zbližali stališča. Če pa se zadeve ne v treh tednih ne bodo premaknile v pravo smer, bodo ponovno oživili proteste. V oddaji še o ideji, kako na kmetijska zemljišča postaviti sončne elektrarne, ne da bi pri tem ogrozili kmetijsko proizvodnjo in o simboliki jajc.
V oddaji izpostavljamo nekaj ključnih vsebinskih in informacijsko tehnoloških novosti letošnje subvencijske kampanje, ki se je začela 31. marca in bo trajala do 10. julija. Kmetje se bodo morda odločali za drugačne kombinacije subvencij na površino. Velika novost bo letos obvezno spremljanje kmetijskih površin preko satelitskih posnetkov, kar prinaša veliko natančnost podatkov. Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine, nam odkriva pogled mladih na novo obdobje kmetijske politike. Obiskali smo manjšo kmetijo Pr 'Bernadovc v občini Kamnik, katere glavna dejavnost je proizvodnja kokošjih jajc, ki pa ne zadošča za vzpostavitev enega delovnega mesta.
V oddaji, namenjeni kmetijskim temam, smo opozorili na enega največjih izzivov za javno službo kmetijskega svetovanja, za kmete, pa tudi za kmetijsko ministrstvo – na subvencijsko kampanjo, ki se začenja prihodnji petek s številnimi novostmi. Ob tem pa smo bili še na delavnici vlaganja sadja in zelenjave, ki jo je pripravil ptujski kmetijski zavod, obiskali pa smo tudi videmske kmečke ženske, ki bodo pred veliko nočjo pripravile tradicionalno razstavo kruha.
Zaradi številnih novosti se je kampanja za uveljavitev ukrepov kmetijske politike nekoliko zavlekla in se bo začela konec meseca. Med ukrepi so taki, ki so znani že od prej, medtem ko kmetijsko-podnebna-okoljska plačila ter tako imenovane SOPO-sheme za okolje in podnebje prinašajo kar nekaj sprememb in novosti, ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. V oddaji predstavljamo tudi nove obvezne omejitve kmetovanja na območjih Natura 2000 na območju Ljubljanskega barja in Planinskega polja, ki povzročajo ogorčenje med kmeti. V oddaji spoznamo še, kako se vse bolj širita knjižnična izposoja in vzgoja domačih semen.
Meteorološka pomlad je tu in čez nekaj dni ji bo sledila še koledarska. Narava se je že dodobra prebudila in marsikdo razmišlja tudi o tem, kaj bo prineslo poletje. V zadnjih letih so ta vroča, vrstijo se neurja s točo in požari, pridelke in gozdove pa ogroža tudi suša. In prav zaradi lanske izjemne suše obstaja velika nevarnost prenamnožitve podlubnikov v severnoprimorskih gozdovih. Zavod za gozdove lastnike opozarja, naj bodo pozorni. Tudi Pomurje je vse bolj ogroženo zaradi sušnih poletij. Škoda je ogromna, zato domačini pozivajo vlado, naj z zakonom podpre namakanje. Vode v Muri je dovolj. Kot rešitev v borbi proti požarom pa se – kot naravne pregrade proti njihovem širjenju - čedalje bolj izkazujejo oljčniki.
V oddaji govorimo o izzivih ekološkega kmetijstva. V Sloveniji je v ekološko pridelavo vključenih 11 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč, država si je do leta 2030 zadala vključitev 18 odstotkov. Da bi dosegli ta cilj, je treba izboljšati dostopnost in prenos znanja do kmetov, porabnike pa izobraziti, da bodo vedeli, zakaj je ekološka hrana boljša od konvencionalne. Kakšna bo podpora na tem področju v novi finančni perspektivi, v kateri sta ekološko kmetovanje in predelava ena izmed prioritet kmetijskega ministrstva?
V oddaji, namenjeni podeželskim temam, smo se ustavili na prvih Tumpejevih dnevih, strokovnem posvetu s področja govedoreje; ta je bil na začetku meseca na Ptuju. Kmetje se sprašujejo, ali se politika sploh zaveda, da je govedoreja predvsem zaradi naravnih danosti Slovenije najpomembnejša panoga v kmetijstvu. Z mlado kmetovalko Anjo Pignar smo govorili o izzivih v kmetijstvu, predstavili pa smo tudi izsledke raziskave o enakosti spolov na podeželju. Ta je pokazala, da so posebej globoko zakoreninjeni spolni stereotipi, zaradi katerih imajo ženske bistveno več obveznosti kot moški.
V tokratni oddaji Od setve do žetve se bomo najprej seznanili z namenom in cilji štiriletnega evropskega projekta LIVESEEDING, ki se je začel oktobra lani in se ukvarja s težavami ekološke pridelave, predvsem zagotavljanja kakovostnih ekoloških semen. Njihova ponudba je v Sloveniji skromna, kakšnega načrtnega razvoja na tem področju do zdaj ni bilo. V projektu sodeluje 36 partnerjev, med njimi tudi Kmetijski inštitut Slovenije. Z žlahtnjenjem in raziskavami na področju ekološke pridelave pa se bodo poskušali približati konvencionalnemu kmetijstvu. V oddaji bomo tudi izvedeli, zakaj je v Posavju vse manj sadjarjenja in na kaj so še opozorili v Artičah ob letošnjih sadjarskih dnevih. Pozanimali smo se tudi, kako daleč so v zgornji Vipavski dolini z načrtovano postavitvijo namakalnega sistema.
V oddaji Od setve do žetve govorimo o zadružništvu, katerega mejnik predstavlja prva Okrajna posojilnica, ki so jo pred stoletjem in pol ustanovili v Ljutomeru, danes pa je njena pravna naslednica Kmetijska zadruga Ljutomer-Križevci. Potem smo iz gnezd pobrali jajca ali bolje rečeno spoznali mladega prevzemnika Uroša Šraja, ki se na domači kmetiji ukvarja z vzrejo kokoši nesnic. Zimski čas, ko ni ravno veliko skrbi s kmečkimi opravili, pa smo si polepšali z dejavnostjo kmečkih žensk, ki v Društvu Toplica ohranjajo kulturno dediščino. Ta čas jih najbolj povezuje volnena preja.
V ospredje oddaje postavljamo nove izzive v poljedelstvu, sadjarstvu, zelenjadarstvu in vinogradništvu. Gre za vprašanja gnojenja, obdelave tal, sredstev za zaščito rastlin, novih tehnologij in semenskega materiala. O njih so se pogovarjali na nedavnem simpoziju Slovenskega agronomskega društva. Predstavljamo tudi predelavo hmeljevine v kompost, ki je ena od možnosti za vračanje dragocenih hranil v zemljo na hmeljarskih kmetijah. Na koncu pa se bomo pogovarjali z mlado prevzemnico mlečne kmetije na Gorenjskem Liso GORJANC.
Katastrofalne suše, visoki stroški energentov, gnojil in krme – to je le nekaj težav, ki v zadnjem času močno pestijo slovensko kmetijstvo. V kmetijski oddaji govorimo o stanju, prilagajanju in pomislekih kmetov. Izpostavljamo tudi ohranitveno kmetijstvo. To je v svetu vse bolj prisotno, pri nas še ne. Gre za trajnostno kmetovanje, ki ne izčrpava, ampak izboljšuje rodovitnost zemlje. Predstavljamo prednosti takšne obdelave tal in primere dobrih praks. Kot je znano, je takšen način v svetu vodilni in rastoči sistem kmetovanja, ki najbolj zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in na okolje.
Katastrofalne suše, visoki stroški energentov, gnojil in krme – to je le nekaj težav, ki v zadnjem času močno pestijo slovensko kmetijstvo. V kmetijski oddaji govorimo o stanju, prilagajanju in pomislekih kmetov. Izpostavljamo tudi ohranitveno kmetijstvo. To je v svetu vse bolj prisotno, pri nas še ne. Gre za trajnostno kmetovanje, ki ne izčrpava, ampak izboljšuje rodovitnost zemlje. Predstavljamo prednosti takšne obdelave tal in primere dobrih praks. Kot je znano, je takšen način v svetu vodilni in rastoči sistem kmetovanja, ki najbolj zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in na okolje.
Neveljaven email naslov