Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmetje zahtevajo umik zaostritev pri Naturi 2000, ki jih uvaja predlog uredbe za obdobje od 2023 do 2028. Morebitna uveljavitev te uredbe bi uničila marsikatero kmetijo ali zelo otežila kmetovanje, opozarjajo predstavniki kmetov. Zato je Zadružna zveza Slovenije naročila pravno mnenje, ki ugotavlja neustavnost zakona o ohranjanju narave, saj vladi daje pooblastilo, da s podzakonskim aktom posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri tem pa ne opredeljuje vrste, obsega in pogojev za omejitev dejavnosti. Kmetje na Igu so napovedali nadaljnje korake, če vlada ne bo prisluhnila njihovim zahtevam. Govorimo tudi o težavah in razlogih za letošnji slab vznik buč v Prekmurju. V povezovanju in združevanju loške in domžalske zadruge pa spoznamo dobre prakse za prihodnost zadružništva.
184 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
Kmetje zahtevajo umik zaostritev pri Naturi 2000, ki jih uvaja predlog uredbe za obdobje od 2023 do 2028. Morebitna uveljavitev te uredbe bi uničila marsikatero kmetijo ali zelo otežila kmetovanje, opozarjajo predstavniki kmetov. Zato je Zadružna zveza Slovenije naročila pravno mnenje, ki ugotavlja neustavnost zakona o ohranjanju narave, saj vladi daje pooblastilo, da s podzakonskim aktom posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri tem pa ne opredeljuje vrste, obsega in pogojev za omejitev dejavnosti. Kmetje na Igu so napovedali nadaljnje korake, če vlada ne bo prisluhnila njihovim zahtevam. Govorimo tudi o težavah in razlogih za letošnji slab vznik buč v Prekmurju. V povezovanju in združevanju loške in domžalske zadruge pa spoznamo dobre prakse za prihodnost zadružništva.
V oddaji Od setve do žetve smo preverili, kako vpliva epidemija na prodajo sadja, predvsem jabolk. Potem smo se osredotočili na gnojenje, eno osnovnih opravil v kmetijski pridelavi rastlin – zanimalo nas je predvsem, kaj je treba pri takem dodajanju hranil upoštevati. Predstavili pa smo še primer oživljanja podeželja, in sicer primer Petre in Bogdana Maka, ki sta se pred nekaj leti lotila kmetovanja in v Malečniku ustvarila uspešen projekt Sončni raj, se ob številnih novostih podala še na pot pridelave industrijske konoplje.
Ob mednarodnem dnevu gozdov v oddaji Od setve do žetve govorimo o negi in obnovi gozdov. Pod tem sloganov tudi poteka letošnje obeleževanje. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je motivacija lastnikov za nego in obnovo odvisna od višine sofinanciranja ukrepov iz različnih virov. Predstavljamo pravilnik o trajnem vinogradništvu, ki so ga za svojih 400 zadružnikov oblikovali v največji slovenski kleti Kleti Brda. Odločitev za to so sprejeli iz razloga, ker želijo ohraniti dejavnost in tudi naravo. Obiskali pa smo tudi mlado prevzemnico kmetije v Zatolminu Mojco Benedejčič, ki se profesionalno ukvarja z zeliščarstvom.
Kako socialno podjetništvo deluje na področju kmetijstva? Kaj lahko v tej panogi naredijo ljudje, ki jih vse prevečkrat spregledamo, čeprav svoje delo opravljajo zelo predano in z velikim veseljem? V projektu Fitokmetije partnerji iščejo nove izzive in možnosti vključevanja fitoterapije za terapevtske, zeliščarske in izobraževalne namene, na Kmetiji Slavec pa bi radi vzpostavili socialno podjetje – distribucijski center za lokalne produkte. Še en primer je Ekološka kmetija Brinjevka, ki deluje v idilični vasici Mali Dol pri Komnu in zaposluje pet delavcev na zaščitenih delovnih mestih.
V naši prvi oddaji Od setve do žetve v ospredje postavljamo strateška razmišljanja o tem, kaj bi morali okrepiti v kmetijstvu in proizvodnji hrane v novem obdobju skupne evropske kmetijske politike do leta 2027. Predstavljamo tudi izsledke raziskovalnega projekta AlpBioEco o ponovni uporabi rastlinskih ostankov po modelih trajnostnega ravnanja z naravnimi viri. Ostanki jabolk, orehov in zelišč so lahko surovina za nove bio- osnovane izdelke. V projektu so razvili tudi prototipe, ki čakajo na zainteresirano podjetniško pobudo. Na družinski kmetiji Pri KODRAN v Mednem pa se z Janezom Kopačem in njegovim sinom Primožem pogovarjamo o molznem robotu, katerega upravljanje zahteva precej znanja, zmanjša pa stroške krme in članom kmetije omogoči celo kakšno uro prostega časa.
Neveljaven email naslov