Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ospredju oddaje je vprašanje trajne zaščite kmetijskih zemljišč. Sedanji sistem prostorskega načrtovanja ga ne zagotavlja. Z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Tušar se pogovarjamo o dolgoročnih zakupih državnih kmetijskih površin. Pozornost bomo namenili tudi ekološkemu kmetijstvu, ki se ne more pohvaliti z rastjo, kot tudi ne s prodorom v kuhinje javnih zavodov. Med ključnimi nalogami dejavnikov na tem področju so izmenjava dobrih praks, ozaveščanje in povezovanje.
197 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
V ospredju oddaje je vprašanje trajne zaščite kmetijskih zemljišč. Sedanji sistem prostorskega načrtovanja ga ne zagotavlja. Z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Tušar se pogovarjamo o dolgoročnih zakupih državnih kmetijskih površin. Pozornost bomo namenili tudi ekološkemu kmetijstvu, ki se ne more pohvaliti z rastjo, kot tudi ne s prodorom v kuhinje javnih zavodov. Med ključnimi nalogami dejavnikov na tem področju so izmenjava dobrih praks, ozaveščanje in povezovanje.
Po martinovem, ki je praznik vinarjev, smo se v oddaji Od setve do žetve z dopisniki sprehodili po vseh treh vinorodnih deželah: Primorski, Podravski in Posavski. Po podatkih statističnega urada bo letos manj vina kot lani, sorte za belo vino so letos obrodile za 16 odstotkov manj, za rdeče vino pa za 22 odstotkov manj. Kljub temu pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni z letnikom, saj se obeta odlična, ponekod vrhunska kakovost vin. S trdim delom vinarjev se Slovenija prebija med vinogradniške destinacije. V Sloveniji se z vinogradništvom ukvarja skoraj 28.500 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali približno 15.000 hektarjev. Desetina večjih vinogradnikov skupaj obdeluje skoraj 70 odstotkov vinogradov. Velika večina, dobrih 90 odstotkov, pa prideluje grozdje na manj kot enem hektarju.
Namakanje je ob zaostrenih podnebnih razmerah v kmetijstvu nepogrešljivo. V oddaji govorimo o težavah na koprskem, kjer postaja kmetovanje v Vanganelski dolini vse večji izziv, saj brez vode ni več mogoče. Vanganelsko jezero je bilo med drugim mišljeno tudi za namakanje tamkajšnjih njiv in sadovnjakov, je pa večinoma neizkoriščeno. Številne pobude, da bi se kaj spremenilo, so ostale neuresničene, zdaj pa so prizadevanja za ureditev problematike ponovno oživela. Predstavljamo projekt, v katerem je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenilo 50 tisoč evrov za postavitev učnih čebelnjakov. Devet jih je lani že postavila Čebelarska zveza Slovenije in so pomemben prispevek k izobraževanju čebelarjev. Obiskali pa smo tudi živinorejsko kmetijo Štrancarjevih, ki domuje tako rekoč sredi mesta Ajdovščina.
Del časa, odmerjenega kmetijskim vsebinam, smo namenili ekološki pridelavi mleka, ki pri nas predstavlja le dober odstotek celotne prireje mleka. Obiskali smo kmetijo Krevh v Miklavžu na Dravskem polju. Tam pridelujejo šampinjone in pozanimali smo se, kako zahtevna je njihova pridelava in zakaj jih je težko prodati. Nekaj pozornosti smo namenili še inovativnemu mlademu kmetu in se ob koncu oddaje ustavili pri natečaju z naslovom Brez krompirja ni kosila.
Ste vedeli, da je bila letošnja bera hmelja - zaradi neugodnih vremenskih in ujm – podpovprečna? Nekaj več kot 120 hmeljarjev je na nekaj več kot 1.400 hektarjih površin pridelalo približno 1.900 ton hmelja, kar je 600 ton manj kot prejšnja leta.Kmetijsko - živilski sektor pa je eden od trdnih stebrov slovenskega gospodarstva. Živilska podjetja s prodajo doma ustvarjajo več kot 2 milijardi evrov čistih prihodkov, s prodajo na tujih trgih pa skoraj 600 milijonov evrov. Največ hrane pridelajo v Pomurju, zato se se gre čuditi, da so se pred kratkim tam, na delovnem obisku, mudili tudi študenti biotehniške fakultete iz Ljubljane. V oddaji tudi o čedalje bolj priljubljenih haskap jagodah – eni izmed 49. sadnih vrst, ki jih gojimo v Sloveniji.
V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo koncept Pametne vasi. Ta temelji na vzpostavljenih širokopasovnih internetnih in tudi cestnih povezavah na podeželju. Prinaša možnosti razvoja različne digitalne komunikacijske tehnologije za podporo kmetijstvu, zdravstvu, izobraževanju in drugih storitev za življenje in delo na podeželju. Ta koncept bodo s finančnimi viri podprla različna ministrstva. Med primeri dobrih praks predstavljamo projekt Pametna srebrna vas občine Krško, e-oskrbo na domu, ki jo razvija Telekom, ter prvo energetsko tržnico – platformo Sun Contract. Oddaja je del projekta INFO za EU. .
Mladi kmetje so prihodnost slovenskega podeželja, pomembno sooblikujejo okolje, prispevajo k prehranski oskrbi, ohranjajo krajino in skrbijo za razvoj podeželja tudi z inovativnimi idejami. Te spodbujata tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine, ki sta letos že 13-ič pripravili akcijo izbiranja inovativnega mladega kmeta oz. kmetice. V oddaji smo predstavili 11 kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Pogoj za sodelovanje je, da živijo in delajo na kmetiji, da še niso dopolnili 40 let in da so z inovativno idejo pomembno pripomogli k ohranjanju in razvoju kmetijstva, gozdarstva ali ribištva. Zanje lahko glasujete na spletni strani Zveze slovenske podeželske mladine, podelitev pa bo v petek, 22. oktobra, v Ljubljani.
Končal se je dveletni projekt Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju. Financiral ga je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Njegov namen je bil povečati kompetence in znanja na kmetijah in okrepiti zavedanje javnosti o vrednosti hrane in pomenu takega kmetovanja za ohranjanje okolja. Pred kratkim so predstavili njegove izsledke. Od živinoreje pa k pridelavi mikro zelenjave, ki ponuja vrnitev k polnim okusom v čase, ko so uživali zelenjavo brez pesticidov in gnojil. S tako pridelavo se ukvarja Blaž Jelen iz vasi Dobrše pri Žalcu. Zdaj pa je tudi čas, ko pripravljamo ozimnico. Majhen, a pomemben delček je lahko tudi sušeno sadje. Kako ga sušiti, da bo kar najkakovostnejše, se pogovarjamo s specialistko s tega področja.
Ste vedeli, da je Slovenija edina država na svetu, kjer se v hmeljarstvu ne uporablja več herbicidov? Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v sodelovanju s hmeljarji pilotni aplikativni projekt z naslovom Alternativne možnosti varstva hmelja, ki je namenjen prenosu novih znanj v prakso. Širom po državi pa v prakso prenašamo tudi spoštovanje do dediščine in lokalno pridelane hrane. V Podsredi so uredili središče za obiskovalce Kozjanskega parka, delovati je začel informacijski center, v katerem so med drugim uredili tudi trgovinico z lokalnimi proizvodi. Lokalne pridelke in druge domače dobrote pa lahko po novem, na Zelenem krasu in še v dveh drugih krajih kupite tudi v lični potujoči trgovini.
Osrednjo pozornost v oddaji namenjamo vprašanju, kakšna sadjarska tehnika bo v prihodnosti olajšala delo sadjarjev. Demonstracijski prikaz nekaterih sodobnih orodij, med katerimi so brezpilotni letalniki in samohodni roboti, so pred kratkim pripravili v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Brdo pri Lukovici. Predstavljamo tudi spletne storitve, ki jih kmetovalcem ponuja Agencija za okolje. Že na začetku pa vas seznanjamo z glavno temo neformalnega srečanja generalnih direktorjev za lovstvo držav članic EU, ki je bilo pretekli teden v Postojni. To je grožnja afriške prašičje kuge.
Ena od prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je okrepiti dialog med podeželjem in mesti. To je bila tudi osrednja tema nedavnega srečanja kmetijskih ministrov. Predstavljamo glavne poudarke. Spoznali boste tudi načine, kako s posebnimi mrežami lahko zmanjšamo vpliv škodljivcev na pridelek. Gre za poseben projekt, od katerega si tudi strokovnjaki veliko obetajo. Mnogo manj pa si kmetovalci obetajo od rešitev, oziroma povračila škode, ki jo že vrsto let, še posebno pa v zadnjem času, povzročajo divji prašiči. Populacija se je namreč močno razmnožila in v gozdu primanjkuje hrane, zato prašiči prihajajo na polja.
Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili vinogradniško-vinarskim tematikam. Najprej smo govorili o sodelovanju vinogradnikov in vinarjev; formalno povezani bodo med drugim oblikovali skupno razvojno strategijo vinogradniškega in vinarskega sektorja. In medtem ko na Primorskem že obirajo grozdje, se v vinorodnih deželah Podravje in Posavje trgatev šele dobro začenja. Tudi o tem smo govorili v oddaji, v njej pa je bilo govora tudi o prilagajanju vinogradništva na podnebne spremembe.
Če vas zanima, kako je s širjenjem nevarnega karantenskega rastlinskega virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki lahko naredi izjemno veliko škodo tudi na papriki, in kakšni so preventivni ukrepi za njegovo iztrebljenje, potem vas bo oddaja oziroma njen posnetek gotovo pritegnil k poslušanju. V Sloveniji se letos soočamo tudi s katastrofalno slabim pridelkom sadja. Jabolk bo celo do 90 % manj, kot jih je sicer. Na Banovini na Virštanju pa se lahko pohvalijo z na novo urejenim objektom kulturne dediščine, v katerem je našel prostor Center za promocijo vin, kulture in turizma.
Po letu in pol popolne prepovedi izvajanja sejemskih dogodkov se je v Gornji Radgoni v soboto začel 59-i mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Na ogled bo do četrtka, 26. avgusta – seveda ob upoštevanju pogoja PCT. Letos se predstavlja 1100 razstavljavcev iz 29-ih držav; nekaj osrednjih tem, kot so inovacije in digitalizacija, skupna kmetijska politika po letu 2023, mladi v kmetijstvu, podnebne spremembe in prehranska varnost, smo izpostavili tudi v oddaji Od setve do žetve.
V oddaji Od setve do žetve poudarjamo dva javna razpisa za podpore v prilagoditev kmetij na podnebne spremembe. Zelenjadarske kmetije imajo na voljo 12 milijonov evrov, kmetije s trajnimi nasadi pa osem milijonov. Nepovratna sredstva bodo pokrila od 50 do 90 odstotkov stroškov investicije. O tem predstavnica Alenka Šesek iz agencije za kmetijske trge in dva kandidata za postavitev rastlinjakov. Mladi prevzemnik ekološke kmetije Kastelic Jaka Kastelic iz Mirne Peči nam bo povedal, kaj je pomembno za motiviranje mladih, da ostanejo na kmetiji. Ob koncu pa še o raziskovalnem projektu, ki išče možnosti, da bi z nadziranim parjenjem trotov pospešili kakovostnejšo selekcijo in hitrejši genetski napredek tudi pri medonosnih podvrstah čebel. V projektu sodeluje tudi Janez Prešern iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
V tokratni oddaji Od setve do žetve se posvečamo težavam v oljkarstvu. V nekaj tednih bo jasno, kakšna bo letošnja letina, zagotovo pa bo olja manj. Predstavljamo mnenja strokovnjakov in domačih pridelovalcev. Končne ocene, koliko oljčnih plodov je odpadlo, pristojni še ne morejo podati, saj se proces sušenja in odpadanja še nadaljuje. Zoreti pa je začelo tudi namizno grozdje, ki ga v Sloveniji pridelamo veliko manj, kot bi ga glede na podnebne razmere lahko. Se pa število pridelovalcev povečuje. Med njimi je tudi mladi prevzemnik Žan Bric s Frlanove kmetije na Vogrskem, ki je nasade breskev zamenjal za namizno grozdje. Obiskali smo tudi kmetijo Ščuka v Kobjeglavi, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo sušenja pršutov po tradicionalni, naravni metodi.
Vas zanima, kakšna je prihodnost pridelave vrtnin v Pomurju? Tam se zlasti manjši kmetje že usmerjajo v zelenjadarstvo, pri tem pa jim pomagajo tudi kmetijski strokovnjaki, ki vsako leto predstavijo rezultate poskusov, ki jih opravljajo v sklopu vrtnarske postaje. Ste vedeli, da so najmanjši poniji na svetu, ki so primerni za ježo otrok, tudi odličen nadomestek za kosilnico? In da nam lahko tudi shranki jajčevcev ali melancan odlično služijo za ozimnico. Vse to in še več v oddaji.
V oddaji Od setve do žetve se družimo z mladimi prevzemniki kmetij, ki so se zelo uspešno spoprijeli z izzivi kmetijskega posla. Mitja Žgajnar z bratom Matjanom in njegovo ženo Janjo na kmetij v Zgornji Voličini redi krško-poljske prašiče in kunce, za njihov poslovni model je bistveno sodelovanje z vrhunskim kuharji. Andrej Krmac je vinarsko vinogradniško kmetijo na območju Kopra dopolnil s turistično dejavnostjo, kmetija pa na trg postavlja vedno nove izdelke. Katja Sinkovič pa na kmetiji na Kozjanskem iz domačega mleka izdeluje vrsto izdelkov, med katerimi po inovativnosti in priljubljenosti prednjači sladoled iz zmrznjenega jogurta.
Organizacija FAO je leto 2021 razglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave. Tej zadnji bomo pozornost namenili v kmetijski oddaji. Govorili bomo o tem, da se je pridelava zelenjave v Sloveniji znašla pred kar nekaj izzivi; tržni pridelavi je namenjenih 3500 hektarjev, pokritih je le sedem odstotkov površin. Obiskali smo pridelovalca zelenjave s Ptujskega polja, eno redkih kmetij, ki se ukvarja z zelenjadarstvom, čeprav so pogoji na tem območju idealni. Na ptujskem kmetijskem zavodu pa smo preverili, kakšni so inovativni pristopi pri predelavi zelenjave.
V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo predstavili najbolj prepoznavnega pridelovalca modrega pinoja v regiji Matjaža Lemuta iz Vinske kleti Tilia. V letu, ki so ga Združeni narodi namenili tudi sadju in zelenjavi, je Kmetijska zadruga Agraria sklenila vzpostavitev razvojnega in učnega centra slovenske Istre. Na Purissimi pri Škofijah so uredili učni vrt in testno polje smilja, ki lahko pomeni novo poslovno priložnost za kmete. Pogovarjali smo se z vodjo triletnega projekta Dunjo Bandelj. V višje ležečih predelih ob Soški dolini pa kmetje že več kot desetletje opozarjajo na škodo, ki jo na obdelovalnih površinah povzročajo divjad in zveri. Letos je največ težav z divjimi prašiči, saj se je njihovo število potrojilo. Obupani kmetje so se zaradi neustreznega ukrepanja odgovornih na lokalno oblast obrnili s posebno peticijo.
Vas zanima, s kakšnimi nalogami se bo Slovenija v času predsedovanja Svetu Evropske unije spopadala na področju kmetijstva gozdarstva in prehrane in koliko se bo kmetijsko ministrstvo sploh še osredotočalo na domače slovenske probleme? Če je tako, vam v oddaji odgovor ponuja kmetijski minister Jože Podgoršek. Kakšne so prednosti strojne sečnje in kaj vse znajo harvesterji in forvarderji? Tudi o tem v oddaji Od setve do žetve. Če jo boste spremljali, boste izvedeli tudi nekaj podrobnosti o novi obliki zagotavljanja namestitve starejših oseb v domačem okolju – gre za način celodnevne ali dnevne namestitve za tiste, ki si želijo z različnimi aktivnostmi na podeželju zapolniti jesen življenja.
Neveljaven email naslov