Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav na internetu pretiravamo glede zasebnosti, kot je v prejšnji oddaji Odbita do bita razlagal Jeff Jarvis, se bomo tudi tokrat posvetili varnosti na sodobnih tehnoloških platformah.
Kdo je hacker, cracker, script kiddy in o tem, kakšne prednosti ali slabosti nam prinašajo.
Peter Griffin na svojem blogu razlaga ključne razlike računalniških navdušencev, ki imajo podobne interese.
Hacker je bil v začetni dobi računalništva dobro misleč fant, ki ni hotel nikomur storiti žalega. V računalnike in sisteme računalniških omrežij so hekerji ilegalno vdirali, da bi se o njih kaj več naučili. Svoje sposobnosti so uporabljali v dobre namene in s ponosom občudovali kakovost hacka, ki ni pustil sledov vdora. Nadeli so si ime “white hats“.
Creckerji so se rodili na začetku 80. let prejšnjega stoletja. Vdirali so v računalnike, da bi povzročili škodo ali kradli podatke. Poimenovali so se “black hats“.
Script Kiddies pa so mlajši, nezreli “strokovnjaki“, ki si pomagajo z orodji hackerjev in stremijo k cilju uničiti čim večje število računalnikov.
Milan Gabor iz podjetja Viris, ki je letos na Areni poslovnih rešitev zmagalo s poslovno idejo “Najemete hekerja?“, se ukvarja z informacijsko varnostjo in ozaveščanjem pred nevarnostmi na internetu. Poudarja, da obstajajo tudi prijazni hekerji, dobromisleči fantje.
“Dobri hekerji delajo vse z vednostjo tistega, ki ga napadajo. Tudi naročnik ve, da se nekaj dogaja. Zaradi različnih tipov napadov pa so določeni podatki znani samo upravi in ne tudi administratorjem – pri kontroliranih napadih. Pri pravih, slabih hackerjih, pa je dogajanje precej bolj divje, hevristično. Skačejo od ene tarče k drugi in nikoli natačno ne ciljajo.”
Gabor dodaja, da se na navadnega uporabnika spravijo v redkih primerih, morda zaradi kakšnih zamer ali nagajanja. “Druga stvar pa je odklenjeno wifi omrežje, saj lahko uporabniki vašega omrežja kradejo vsebine in po kazenskem zakoniku kriminalisti pridejo na vaša vrata. No, tisti ki hekajo in hočejo hekat, pa imajo ponavadi odklenjen wifi, ravno iz razloga, da jih ne morejo tako zlahka dobiti.”
Hackerji in crackerji upravljajo “podzemno” dejavnost in jih je zato težko dobiti. Nekaj so jih že zaprli, nekateri pa mislijo, da so hackerji, čeprav to niso. Zato natančne številke hackerjev v Sloveniji nimamo. Tiste dobre, prijazne, bi lažje našteli, saj so strokovnjaki za računalniško varnost in jih podjetja najemajo za njihove varnostne sisteme.
Kot zanimivost in za boljšo predstavo, kaj delajo hekerji – spletna stran zone-h.org ponuja vpogled v spletne strani, ki so ogrožene ali pa so v njih vdrli heckerji. Ti se o svojih dosežki redno hvalijo tudi pred svojimi stanovskimi konkurenti. Ampak, če niste večje podjete ali mamljiva organizacija, za hekerja niste zanimivi.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Čeprav na internetu pretiravamo glede zasebnosti, kot je v prejšnji oddaji Odbita do bita razlagal Jeff Jarvis, se bomo tudi tokrat posvetili varnosti na sodobnih tehnoloških platformah.
Kdo je hacker, cracker, script kiddy in o tem, kakšne prednosti ali slabosti nam prinašajo.
Peter Griffin na svojem blogu razlaga ključne razlike računalniških navdušencev, ki imajo podobne interese.
Hacker je bil v začetni dobi računalništva dobro misleč fant, ki ni hotel nikomur storiti žalega. V računalnike in sisteme računalniških omrežij so hekerji ilegalno vdirali, da bi se o njih kaj več naučili. Svoje sposobnosti so uporabljali v dobre namene in s ponosom občudovali kakovost hacka, ki ni pustil sledov vdora. Nadeli so si ime “white hats“.
Creckerji so se rodili na začetku 80. let prejšnjega stoletja. Vdirali so v računalnike, da bi povzročili škodo ali kradli podatke. Poimenovali so se “black hats“.
Script Kiddies pa so mlajši, nezreli “strokovnjaki“, ki si pomagajo z orodji hackerjev in stremijo k cilju uničiti čim večje število računalnikov.
Milan Gabor iz podjetja Viris, ki je letos na Areni poslovnih rešitev zmagalo s poslovno idejo “Najemete hekerja?“, se ukvarja z informacijsko varnostjo in ozaveščanjem pred nevarnostmi na internetu. Poudarja, da obstajajo tudi prijazni hekerji, dobromisleči fantje.
“Dobri hekerji delajo vse z vednostjo tistega, ki ga napadajo. Tudi naročnik ve, da se nekaj dogaja. Zaradi različnih tipov napadov pa so določeni podatki znani samo upravi in ne tudi administratorjem – pri kontroliranih napadih. Pri pravih, slabih hackerjih, pa je dogajanje precej bolj divje, hevristično. Skačejo od ene tarče k drugi in nikoli natačno ne ciljajo.”
Gabor dodaja, da se na navadnega uporabnika spravijo v redkih primerih, morda zaradi kakšnih zamer ali nagajanja. “Druga stvar pa je odklenjeno wifi omrežje, saj lahko uporabniki vašega omrežja kradejo vsebine in po kazenskem zakoniku kriminalisti pridejo na vaša vrata. No, tisti ki hekajo in hočejo hekat, pa imajo ponavadi odklenjen wifi, ravno iz razloga, da jih ne morejo tako zlahka dobiti.”
Hackerji in crackerji upravljajo “podzemno” dejavnost in jih je zato težko dobiti. Nekaj so jih že zaprli, nekateri pa mislijo, da so hackerji, čeprav to niso. Zato natančne številke hackerjev v Sloveniji nimamo. Tiste dobre, prijazne, bi lažje našteli, saj so strokovnjaki za računalniško varnost in jih podjetja najemajo za njihove varnostne sisteme.
Kot zanimivost in za boljšo predstavo, kaj delajo hekerji – spletna stran zone-h.org ponuja vpogled v spletne strani, ki so ogrožene ali pa so v njih vdrli heckerji. Ti se o svojih dosežki redno hvalijo tudi pred svojimi stanovskimi konkurenti. Ampak, če niste večje podjete ali mamljiva organizacija, za hekerja niste zanimivi.
Raziskava britanske potrošniške organizacije o zanesljivosti elektronskih naprav je pokazala, da lahko odpove vsaka druga ali pa le vsaka deseta. Z nekaj praktičnimi nasveti vam v Odbiti svetujemo, kako poskrbeti za čim daljšo življenjsko dobo računalnikov, mobilnih telefonov in drugih naprav, brez katerih skoraj ne moremo več.
Evropski parlament, komisija in svet so februaraja sprejeli zadnji dogovor o uporabi tujega mobilnega omrežja v Evropski uniji oziroma o mobilnem gostovanju. Znano je, da bo slednje ukinjeno in se bomo po Evropski uniji kmalu pogovarjali zelo ugodno.
Chatboti sicer niso odkritje tehnologije, so nam pa spet postali zanimivi, ko je konec lanskega leta Facebook razvil klepetalnega robota, ki živi v vašem Facebook okencu in se pogovarja z vami. Prvi chatboti so sicer nastali že pred desetletji, vendar še danes niso posebej priljubljeni ali razširjeni, tudi zaradi slovenščine, jezika, ki ga računalnik težko razume.
Mednarodni raziskovalni projekt FLL – First Lego League otroke med 9. in 15. letom navdušuje za znanost in raziskovanje. Z izzivi se srečujejo tudi slovenski otroci. V Odbiti poslušajte, kako se igrajo z lego roboti!
Podatkovno rudarjenje ali analiza velikih količin podatkov postaja vse bolj aktualno tudi na področju ved o življenju. Prejšnja leta so tako prinesla številne nove tehnologije, ki odkrivajo nepredstavljivo goro novih podatkov tudi na področju medicine, farmacije in genetike. Raziskovalci se trudijo najti orodja, s katerimi bi lahko v teh podatkih iskali nova zdravila, izdelali individualni zemljevid posameznikovega osebnega zdravja in zanj oblikovali tudi čisto posebno diagnostiko. Časi personalizirane medicine so torej pred vrati …
utri bo kot 45. predsednik Združenih držav Amerike prisegel milijarder Donald Trump. Z njim se je morda začela era, v kateri so politiki nehali komunicirati s tradicionalnimi mediji in so komunikacijo z državljani prevzeli kar sami. Trump se namreč ne boji tehnologije, na družbenih omrežjih zapiše, kar mu pade na pamet. In ravno to je eden izmed vidikov, ki mu je vredno nameniti pozornost, ko govorimo o tem, zakaj je premagal Hillary Clinton, ki je na tradicionalnih medijih veljala za favoritko. Kako se je s Trumpom spremenil način političnega komuniciranja na družbenih omrežjih, kaj imata skupnega arabska pomlad in Donald Trump, ali lahko pričakujemo, da se bo njegovo komuniciranje spremenilo po prisegi in morda malce preobetavno vprašanje – ali bo Trump naredil Twitter spet velik?
Tehnološko leto se je kot običajno začelo v Las Vegasu na največjem sejmu zabavne elektronike CES 2017. Vsi najnovejši izdelki najpomembnejših proizvajalcev, futuristične stvaritve in trendi v malem vesolju prebojnih tehnoloških rešitev na enem mestu. Kako izgleda samo prizorišče, kakšne trende so lahko letos zaznali in s kakšnimi napravami se bomo ukvarjali čez nekaj let?
Česa poleg zloglasnih lažnih novic v 2016 ne bi smelo biti? In kakšno bo 2017? Koliko vpliva na razvoj digitalnih tehnologij ima glasnik digitalnih tehnologij Republike Slovenije Marko Grobelnik? V pogovoru tudi o delitveni ekonomiji, umetni inteligenci in orodju, ki v realnem času prebira novice iz vsega sveta, iz njih oblikuje dogodke in sestavlja zgodbe.
Leto 2016 je bilo predvsem pametno. V oddaji Odbita do bita smo se vozili z nadzvočnim vozilom, jadrali čez Atlantik brez posadke in iskali Pikačuja med sprehodom po pametnih hišah. Kaj je prineslo tehnološko leto 2016? Razpravljata Maruša Kerec in Anže Tomić.
Olly je pametni asistent londonskega podjetja Emotech. Robot, ki se je sposoben naučiti človeških navad in se prilagoditi lastnikovi osebnosti. To je tudi njegova največja prednost pred konkurenco. Na največjem sejmu zabavne elektronike na svetu bo dobil nagrade v štirih kategorijah.
Pomivalni stroj, ki sam naroči tabletke, ko jih zmanjka, ogledalo, ki ti ob jutranjem umivanju zob prikaže vremensko napoved in novice dneva, kosilnica, ki sama pokosi travo … Odbita do bita se sprašuje, kako pametne so lahko hiše? Vabljeni na sprehod po pametnih prostorih, Gregor in Matevž bosta razložila, kako je živeti s sto ali več pametnimi napravami.
Resni mediji se pogosto slepimo, da smo najpomembnejši posredniki resničnih in preverjenih informacij. A nismo edini in nezmotljivi odbiratelj. Posamezniki se na družabnih omrežjih dnevno odločamo, čemu verjeti. Facebook je z več kot 1,7 milijarde aktivnih uporabnikov za številne edini in glavni vir informacij. Kdo in kako pa naj presoja o resničnosti informacij na tem družabnem omrežju? O tem tudi z Ryanom Evansom, odgovornim urednikom multimedijske platforme Warontherocks.
Drugo serijo nedeljske tekme poletov v Planici je ob 11.40 spremljalo 731.300 gledalcev. Kako raziskovalci gledanosti televizijskih programov pridejo do tako natančnih številk? Pregledali bomo dve metodi ugotavljanja, ki vsaka s svojim pristopom in tehnologijo stremita k čim bolj natančnemu preučevanju strukture gledalstva. Lahko boljši pogled na drugo stran ekrana zagotovijo večji vzorci ali natančno spremljanje navad gledalcev?
Matic in Ana. Informatik in matematičarka. Ker sta nekajkrat ostala brez družbe za kino, sprehod, plavanje ali potovanje sta razvila Semaforum. Spletna stran je namenjena iskanju sopotnikov, sošpornikov in sokulturnikov in povezuje posameznike s podobnimi interesi in zanimanji.
Panamski dokumenti niso zanimivi samo z vsebinskega vidika, ampak tudi tehnološkega. Obsegajo 11,5 milijona dokumentov oziroma kar 2,6 tera bajta podatkov. Kakšna orodja so uporabljali razvijalci in novinarji, kako so poskrbeli za varnost, kaj pomenijo novi pristopi pri projektu za razvoj podatkovnega novinarstva?
Bi se morali za časa življenja ukvarjati s svojo digitalno zapuščino? Ali razmišljamo o digitalni zapuščini in o digitalni sledi, ki bo ostala na internetu po naši smrti?
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Zato tudi letos opozarjamo, ker število spletnih prevar kljub rednemu ozaveščanju narašča. O prevarah pri spletnem nakupovanju, izsiljevanju z intimnimi posnetki in novih goljufijah, ki se pojavljajo z novimi spletnimi platformami.
Sredi Evropskega tedna programiranja bo Odbita pogledala na domače znanje. Študenti in profesorji na ljubljanski Fakulteti za računalnštvo in informatiko so razvili programe Code Q, ki pomaga pri učenju programiranja in analizira napake, ki se dogajajo študentom ob učenju programskih jezikov. Za kaj vse ga bodo lahko uporabljali v prihodnosti?
Preciznemu očesu kamere nič ne uide. Vsake oči vidijo drugače, robotske pa vedno enako. Pri čim natančnejši diagnostiki je to zelo pomembno, zato se pri obravnavi številnih bolezni ljudje vse bolj zatekamo k umetni inteligenci. Eno takih področij, kjer na pomoč prihajajo stroji, je tudi multipla skleroza. V Evropi razvijajo posebno napravo, ki bo lahko pri bolniku s to boleznijo jasno opredelila, kako daleč je ta napredovala.
Neveljaven email naslov