Čeprav na internetu pretiravamo glede zasebnosti, kot je v prejšnji oddaji Odbita do bita razlagal Jeff Jarvis, se bomo tudi tokrat posvetili varnosti na sodobnih tehnoloških platformah.

Kdo je hacker, cracker, script kiddy in o tem, kakšne prednosti ali slabosti nam prinašajo.

Peter Griffin na svojem blogu razlaga ključne razlike računalniških navdušencev, ki imajo podobne interese.

Hacker je bil v začetni dobi računalništva dobro misleč fant, ki ni hotel nikomur storiti žalega. V računalnike in sisteme računalniških omrežij so hekerji ilegalno vdirali, da bi se o njih kaj več naučili. Svoje sposobnosti so uporabljali v dobre namene in s ponosom občudovali kakovost hacka, ki ni pustil sledov vdora. Nadeli so si ime “white hats“.

Creckerji so se rodili na začetku 80. let prejšnjega stoletja. Vdirali so v računalnike, da bi povzročili škodo ali kradli podatke. Poimenovali so se “black hats“.

Script Kiddies pa so mlajši, nezreli “strokovnjaki“, ki si pomagajo z orodji hackerjev in stremijo k cilju uničiti čim večje število računalnikov.

Milan Gabor iz podjetja Viris, ki je letos na Areni poslovnih rešitev zmagalo s poslovno idejo “Najemete hekerja?“, se ukvarja z informacijsko varnostjo in ozaveščanjem pred nevarnostmi na internetu. Poudarja, da obstajajo tudi prijazni hekerji, dobromisleči fantje.

“Dobri hekerji delajo vse z vednostjo tistega, ki ga napadajo. Tudi naročnik ve, da se nekaj dogaja. Zaradi različnih tipov napadov pa so določeni podatki znani samo upravi in ne tudi administratorjem – pri kontroliranih napadih. Pri pravih, slabih hackerjih, pa je dogajanje precej bolj divje, hevristično. Skačejo od ene tarče k drugi in nikoli natačno ne ciljajo.”

Gabor dodaja, da se na navadnega uporabnika spravijo v redkih primerih, morda zaradi kakšnih zamer ali nagajanja. “Druga stvar pa je odklenjeno wifi omrežje, saj lahko uporabniki vašega omrežja kradejo vsebine in po kazenskem zakoniku kriminalisti pridejo na vaša vrata. No, tisti ki hekajo in hočejo hekat, pa imajo ponavadi odklenjen wifi, ravno iz razloga, da jih ne morejo tako zlahka dobiti.”

Hackerji in crackerji upravljajo “podzemno” dejavnost in jih je zato težko dobiti. Nekaj so jih že zaprli, nekateri pa mislijo, da so hackerji, čeprav to niso. Zato natančne številke hackerjev v Sloveniji nimamo. Tiste dobre, prijazne, bi lažje našteli, saj so strokovnjaki za računalniško varnost in jih podjetja najemajo za njihove varnostne sisteme.

Kot zanimivost in za boljšo predstavo, kaj delajo hekerji – spletna stran zone-h.org ponuja vpogled v spletne strani, ki so ogrožene ali pa so v njih vdrli heckerji. Ti se o svojih dosežki redno hvalijo tudi pred svojimi stanovskimi konkurenti. Ampak, če niste večje podjete ali mamljiva organizacija, za hekerja niste zanimivi.