Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj je sporen sporazum ACTA?

23.11.2011


ACTA je mednarodni sporazum, katerega namen je boj proti ponarejanju oziroma trgovini s ponaredki. Sporazum je bil dogovorjen v tajnosti, zato dolgo ni bilo povsem jasno, kakšne ukrepe predvideva.

Kot razlaga Delov novinar Lenart J. Kučič, sta Ameriška organizacija za zaščito elektronskih pravic (Electronic Frontier Foundation) in francoska FFII iz pridobljenih dokumentov vendarle razbrala, da bo sporazum nadzoroval tudi nematerialno blago oziroma spletno piratstvo.

To pomeni, da verjetno prinaša hranjenje podatkov, prenos določenih pooblastil na operaterje ter ‘zakonodajo nekaj udarcev’, na podlagi katere bi lahko operaterji sami – ob prijavi imetnika avtorskih pravic – problematičnega uporabnika izključili ali zaprli njegovo spletno stran.

Prve države so sporni sporazum že podpisale. Podpira ga tudi Evropska komisija, ne pa tudi Evropski parlament. Skupina evro poslancev je opozorila na netransparentnost postopka ter dejstvo, da je ACTA v navzkrižju s temeljnimi internetnimi svoboščinami. ACTA predvideva tako imenovano načelo treh prekrškov. Del ameriške filmske in glasbene industrije se je že dogovoril s ponudniki interneta o kaznovanju tistih, ki kršijo avtorsko pravo.

Gre za to, da lastnik pravice – na primer založba – obvesti operaterja, da nek uporabnik krši njihovo avtorsko lastnino ali izmenjuje datoteke, ali gosti na svoji strani vsebino, ki ni njegova, na to mora operater reagirati, in sicer najprej s pisnim opozorilom. Če uporabnik tega ne izvrši, ga lahko tudi izključi.”

Glede na strogost ukrepa lahko ponudnik kršitelja uvrsti tudi na črni seznam, ki bi onemogočil celo menjavo operaterja. V Franciji in Južni Koreji tak zakon že velja, o uvedbi enakih ukrepov pa razmišlja tudi vse več evropskih držav.

Spornih je kar nekaj ukrepov. Operaterjem daje policijska pooblastila – lahko vas izklopijo – produkcijskim hišam oziroma lastnikom avtorskih pravic pa pravico o presoji vašega početja – in to mimo sodišč.

Tretji problem je, da takšna oblika protipiratskega boja ni mogoča, če operater ne ve, kaj se po omrežju dejansko prenaša. Problematično je tudi, da ni več odločbe sodišča in da krivde niti ni treba dokazovati in da to prinaša tehnologije za sprotno spremljanje internetnega prometa. To pomeni izgradnjo podatkovnih zbirk, za katere ne vemo, kdo vse in kaj bo z njim počel“.

O tem, ali se delež ilegalnega prenašanja na internetu ob poplavi novih storitev in poslovnih modelov znatno manjša, ni veliko neodvisnih raziskav.

Glasbene in filmske založbe dokazano pretiravajo s količino prenesenega materiala in izgubami, ki jih imajo zaradi tega. Na drugi strani pa je kar nekaj poslovnih modelov, ki dobro uspevajo: od iTunesa do ponudnikov plačljive televizije. To pomeni, da so kupci za to pripravljeni plačevati.”

Ethan Zuckerman opozarja, da je ena največjih nevarnosti interneta prihodnosti kratenje svobode govora oziroma cenzura. Težko si predstavljamo, da bi Združene države Amerike ali pa Evropska unija dejansko uvedli zakonska določila, ki ogrožajo svobodo interneta.

S pritiski filmske in glasbene industrije pa se dogaja prav to. Besede cenzura sicer ne uporablja nihče, saj je pojem politično in zgodovinsko obremenjen. Gre le za  boj proti nezaželenim vsebinam.

Nobena zahodna demokracija ne bo neposredno sprejemala cenzure. Tega ne počne niti kitajska Komunistična partija. Tudi oni nimajo cenzure. A vsak ponudnik internetnih storitev dobi jasen seznam, kaj vse morajo njegovi filtri za spam odstraniti. Ne govorimo več o cenzuri, ampak o odpravljanju spama, kar je pa tehnični problem. Nekaj, za kar skrbi infrastruktura.


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Zakaj je sporen sporazum ACTA?

23.11.2011


ACTA je mednarodni sporazum, katerega namen je boj proti ponarejanju oziroma trgovini s ponaredki. Sporazum je bil dogovorjen v tajnosti, zato dolgo ni bilo povsem jasno, kakšne ukrepe predvideva.

Kot razlaga Delov novinar Lenart J. Kučič, sta Ameriška organizacija za zaščito elektronskih pravic (Electronic Frontier Foundation) in francoska FFII iz pridobljenih dokumentov vendarle razbrala, da bo sporazum nadzoroval tudi nematerialno blago oziroma spletno piratstvo.

To pomeni, da verjetno prinaša hranjenje podatkov, prenos določenih pooblastil na operaterje ter ‘zakonodajo nekaj udarcev’, na podlagi katere bi lahko operaterji sami – ob prijavi imetnika avtorskih pravic – problematičnega uporabnika izključili ali zaprli njegovo spletno stran.

Prve države so sporni sporazum že podpisale. Podpira ga tudi Evropska komisija, ne pa tudi Evropski parlament. Skupina evro poslancev je opozorila na netransparentnost postopka ter dejstvo, da je ACTA v navzkrižju s temeljnimi internetnimi svoboščinami. ACTA predvideva tako imenovano načelo treh prekrškov. Del ameriške filmske in glasbene industrije se je že dogovoril s ponudniki interneta o kaznovanju tistih, ki kršijo avtorsko pravo.

Gre za to, da lastnik pravice – na primer založba – obvesti operaterja, da nek uporabnik krši njihovo avtorsko lastnino ali izmenjuje datoteke, ali gosti na svoji strani vsebino, ki ni njegova, na to mora operater reagirati, in sicer najprej s pisnim opozorilom. Če uporabnik tega ne izvrši, ga lahko tudi izključi.”

Glede na strogost ukrepa lahko ponudnik kršitelja uvrsti tudi na črni seznam, ki bi onemogočil celo menjavo operaterja. V Franciji in Južni Koreji tak zakon že velja, o uvedbi enakih ukrepov pa razmišlja tudi vse več evropskih držav.

Spornih je kar nekaj ukrepov. Operaterjem daje policijska pooblastila – lahko vas izklopijo – produkcijskim hišam oziroma lastnikom avtorskih pravic pa pravico o presoji vašega početja – in to mimo sodišč.

Tretji problem je, da takšna oblika protipiratskega boja ni mogoča, če operater ne ve, kaj se po omrežju dejansko prenaša. Problematično je tudi, da ni več odločbe sodišča in da krivde niti ni treba dokazovati in da to prinaša tehnologije za sprotno spremljanje internetnega prometa. To pomeni izgradnjo podatkovnih zbirk, za katere ne vemo, kdo vse in kaj bo z njim počel“.

O tem, ali se delež ilegalnega prenašanja na internetu ob poplavi novih storitev in poslovnih modelov znatno manjša, ni veliko neodvisnih raziskav.

Glasbene in filmske založbe dokazano pretiravajo s količino prenesenega materiala in izgubami, ki jih imajo zaradi tega. Na drugi strani pa je kar nekaj poslovnih modelov, ki dobro uspevajo: od iTunesa do ponudnikov plačljive televizije. To pomeni, da so kupci za to pripravljeni plačevati.”

Ethan Zuckerman opozarja, da je ena največjih nevarnosti interneta prihodnosti kratenje svobode govora oziroma cenzura. Težko si predstavljamo, da bi Združene države Amerike ali pa Evropska unija dejansko uvedli zakonska določila, ki ogrožajo svobodo interneta.

S pritiski filmske in glasbene industrije pa se dogaja prav to. Besede cenzura sicer ne uporablja nihče, saj je pojem politično in zgodovinsko obremenjen. Gre le za  boj proti nezaželenim vsebinam.

Nobena zahodna demokracija ne bo neposredno sprejemala cenzure. Tega ne počne niti kitajska Komunistična partija. Tudi oni nimajo cenzure. A vsak ponudnik internetnih storitev dobi jasen seznam, kaj vse morajo njegovi filtri za spam odstraniti. Ne govorimo več o cenzuri, ampak o odpravljanju spama, kar je pa tehnični problem. Nekaj, za kar skrbi infrastruktura.


07.01.2015

Igričarska scena

Le kdo ni v otroštvu igral kakšne računalniške igre? Strateška, arkadna, simulacijska, miselna – vsak je našel pravo zase. Tisto, ki ima zasvojljiv zvok, grafiko ali pa je bila tako napeta, da vas ure in ure ni izpustila izpred računalnika. Danes igre niso dostopne samo na računalniku, ampak so še in predvsem ustvarjene za delovanje na pametnem telefonu in tablici. Kako sploh tisto pravo idejo prenesti na zaslon, kako preverimo trg in kje lahko začnemo svojo igričarsko pot, nam bo zaupal direktor in soustanovitelj podjetja Razum, d.o.o. Žiga Hajduković.


24.12.2014

Slovenska Youtube scena

Z gosti, slovenskimi youtuberji, smo ugotavljali, kakšna je slovenska Youtube scena in kako uspeti na Youtubu.


10.12.2014

Detekt

S Tanyo O'Carrol iz Amnesty International smo spregovorili o programu za odkrivanje vohunske zlonamerne opreme, Detekt. Ta je odprtokodne narave in popolnoma brezplačen.


03.12.2014

Pretočna glasba

Kakšne so prednosti in slabosti pretočne glasbe? In kateri ponudnik pretočne glasbe bo v boju za poslušalce prevzel primat? Z gostoma Matjažom Ropretom, časopisna hiša Delo, in Rokom Kovačem, Siol.net.


26.11.2014

Arjen Kamphuis

So bile Orwellove napovedi pretirane, ko je leta 1984 izdal istoimensko zgodbo, v kateri je pisal o totalitarnem režimu, ki izvaja konstantni nadzor nad svojim ljudstvom? Nizozemski strokovnjak za informacijsko varnost Arjen Kamphuis trdi, da lahko vsi postanemo tarče vohunov, postregel pa je tudi s podatki, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA od 9. septembra 2001 do danes porabila trilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.


19.11.2014

Slovenija postaja vzor odprtega izobraževanja

Generalna direktorica Unesca Irina Bokova in direktor Instituta “Jožef Stefan” Jadran Lenarčič sta septembra podpisala sporazum o ustanovitvi Unesco katedre o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje.


12.11.2014

Povej, kaj opaziš najprej!

Eye tracking je metoda spremljanja gibanja očesa, ki omogoča, da na milimter in milisekundo natančno merimo pozicijo in premike oči. Uporaba eye-trackinga je najbolj razširjena na področju neuromarketinga – gre za razmeroma novo področje proučevanja odzivanja potrošnikov na določene marketinške dražljaje. S tem omogoča podjetjem doseganje kar se da najboljše uporabniške izkušnje, gre pa tudi za metodo, ki bi lahko v prihodnje izbolšala tržne raziskave, ki so danes večinoma vezane na metode anketiranja ali testiranja produktov v fokusnih skupinah.


05.11.2014

Mobilna aplikacija Izvor by Origin Trail

Tokrat v Odbita do bita predstavljamo mobilno aplikacijo Izvor, s katero lahko sledite izvoru določenih mlečnih izdelkov.


29.10.2014

Geolov

Odbita do bita se odpravlja v naravo. S tehnologijo seveda! Igro, ki združuje digitalno in analogno, imenujemo geocaching, po slovensko geolov! Na spletni strani poiščete zaklad in se odpravite na lov s pomočjo pametnega telefona ali namenske GPS naprave. Po Ljubljani je skritih vsaj 300 zakladov, poiskali bomo dva!


22.10.2014

Tor in VPN

Z vodjo Si-CERTa Gorazdom Božičem smo se pogovarjali o spletni varnosti in anonimnosti, predvsem o tisti, ki jo nudita Tor in VPN. Ali anonimnost na speltu res pomeni večjo varnost?


15.10.2014

E-trendi prihodnosti

Amy Webb je na sedmi konferenci ONA napovedala 10 tehnoloških trendov za leto 2015.


08.10.2014

Kraja avtorskih del na spletu

Po tem, ko smo odkrili, da je na novi znamki Pošte Slovenije upodobljen dolgokrili netopir avstralskega fotografa Steva Bourna, se zdaj pojavlja razumljivo vprašanje, kakšna je sploh »politika« kraje avtorskih del na spletu, kakšna je krivda Pošte Slovenije v primeru ukradenih motivov, kdo vse krade avtorska dela in kako se lahko avtorji zaščitijo pred krajo avtorskih del na spletu?


01.10.2014

USB ključek za analizo DNK

Analiza DNK postaja vse bolj dostopna. Eno izmed prebojnih rešitev je razvil Britanec Christofer Toumazou. Izdelal je USB ključek, ki opravi zanesljivo analizo DNK ter omogoča hitro detekcijo nekaterih bolezni. Za inovacijo je prejel tudi nagrado Evropskega patentnega urada.


24.09.2014

Tehnološki trendi za Božička

Z novinarjem Lenartom Kučićem smo se pogovarjali o najnovejših tehnoloških trendih predstavljenih na mednarodnih sejmih IFA in Photokina.


17.09.2014

Oivo

Kljub poplavi prenosnih polnilcev za pametne telefone, se je na trgu znašel še eden – OIVO. Slovenski polnilnik za iPhone stavi na obliko in polnjenje z AA baterijami, ki jih pozna ves svet. Zbirko prototipov bo dopolnilo nekaj tisoč slovenskih polnilcev za iPhone, če Oivo na Kickstarterju zbere vsaj zastavljenih 50.000 dolarjev.


10.09.2014

Kdo je izumil QR kodo?

QR kodo so si izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese v velikih tovarnah in na gradbiščih. Ker so takšna mesta pogosto izpostavljena umazaniji in poškodbam, so iskali zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se koda umaže ali poškoduje, jo zna računalnik zaradi redudance podatkov še vedno prebrati. QR koda vrednost inovacije skriva že v imenu. QR je kratica za Quick response, hiter odziv. Zgodovino rešitve, ki jo uporablja skoraj ves svet, pripovedujeta njena izumitelja Masahikor Hara in Takayuki Nagaya.


03.09.2014

Vse bolj popularno plačevanje z Bitcoini

Ste vedeli, da lahko danes z Bitcoini plačate že kosilo, pivo ali celo osebnega trenerja? Kako varno pa je sploh plačevanje z Bitcoini? In kako še več ljudi prepričati v poslovanje z njimi? Razkrivamo v oddaji Odbita do bita.


18.06.2014

Darknet

Se ob surfanju po spletu kdaj vprašate, če je spletno vesolje, v katerem se nahajate, edino, ali pa nemara obstaja še kako drugo vesolje? To vprašanje ni retorično, saj ima svoj odgovor - da, obstaja. O darknetu z gostom Gorazdom Božičem.


11.06.2014

Strojno simultano prevajanje govora

Bodo prevajalci postali neuporabni? Strojno simultano prevajanje govora postaja vedno večji predmet zanimanja jezikovnih raziskovalcev. Potem ko je pred dnevi Microsoftov Skype predstavil novo prevajalsko orodje Skype Translator, se porajajo vprašanja, ali so takšna orodja zanesljiva, kako prevajajo in seveda, ali bomo z razvojem takšnih orodij sploh še potrebovali prevajalce.


04.06.2014

Spletne univerze

Množični odprti spletni tečaji (angl. MOOC oz. Massive Online Open Courses) so postali izjemno priljubljeni ter vplivajo na stotine ustanov in milijone uporabnikov po vsem svetu. Najbolj znanim ameriškim ponudnikov, kot je Coursera, se pridružuje tudi evropska konkurenca. Naš gost je Dimitrij Filatov.


Stran 17 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov