Filmska in glasbena industrija že vrsto preganjata nelegalno prenašanje vsebin. Švicarska vlada pa je nedavno sprejela stališče, da tovrstno početje ni kaznivo in tudi v prihodnje ne bo preganjano.

Odziv švicarske vlade na pritiske glasbene in filmske industrije utegne biti pomemben predvsem v luči sprejema sporazuma ACTA, ki bi ponudnikom interneta dala pooblastila za odklop interneta vsem kršiteljem. Švicarji sporazuma ne bodo podpisali.

Predlagani ukrepi za nadzor prenašanja avtorsko nezaščitenih vsebin bi resno ogrozili svobodo govora na internetu, saj prinašajo nadziranje prometa in izklop ob kršitvah.

Švicarsko Ministrstvo za pravosodje se v študiji primera sklicuje na ugotovitve Nizozemcev. Tretjina starejših od 15 let prizna, da redno prenašajo glasbo, filme in programsko opremo, ne da bi za to plačali. Kljub nezakonitemu prenašanju datotek, pa industriji razvedrila še vedno namenijo enak znesek denarja kot bi ga sicer.

Ali drugače: znesek, ki ga privarčujejo, porabijo za nakup glasbe in filmov na CD-jih, DVD-jih, v iTunesu ter vstopnice za kina in koncerte.

Benjamin Lesjak, direktor Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe, meni, da bo “odločitev dala vsaj nekaj zagona državam Evropske unije, ki ne želijo omejevati internetnega prometa“. Pomembna je tudi za ponudnike interneta, od katerih industrija sicer pričakuje, da bodo podrobno spremljali vedenje uporabnikov pri prenašanju nelegalnih vsebin.

Prenašanje datotek tudi pri nas (še) ni kaznivo

Lesjak razlaga, da tudi po spremembi Kazenskega zakonika prenašanje datotek v Sloveniji ni kaznivo, “če ne gre za pridobitno dejavnosti in ne pomeni večje premoženjske vrednosti“. Torej lahko glasbo in filme še vnaprej prenašate brez večjih skrbi.

Pritiski na vlade, da bi zakonodajo spremenili, sicer obstajajo. Ameriška industrija in ponudniki interneta so se že dogovorili o zakonu šestih prekrškov, francoski zakon Hadopi pa pozna načelo le treh. Po tretjem opozorilu bi lahko ponudnik internet izklopil. Ukrep predvideva tudi sporazum ACTA.

Čeprav v Sloveniji dostop do interneta še ni ustavna pravica kakor v Estoniji, Lesjak verjame, da se nam v “Sloveniji ni treba bati, da bi sporazum ACTA ali zakon HADOPI sprejeta. Pri nadzoru ponudnikov interneta obstaja nevarnost kršenja zasebnosti.

Novi poslovni modeli in navade 

Vedenje poslušalcev in gledalcev se spreminja. Glasbo je mogoče poslušati tudi na Youtube, v tujini pa imajo vedno večji vpliv tudi storitve kot sta Pandora in Spotify. Obe omogočata novo odkrivanje glasbe, pri čemer je osnovna storitev brezplačna.

V Sloveniji še nista na voljo, zaradi česar je nelegalnega prenašanja najbrž nekoliko več, razmišlja Benjamin Lesjak: “Uporabnik bo v vsakem primeru prišel do glasbe!“

Na Twitterju smo sledilce pozvali tudi, da razkrijejo lastne navade pri prenašanju glasbe. Strnili smo jih v Audioboo izsek, tu pa izpostavljamo le en odziv:

Pa še prispevek, ki ga je poslal @milijonar. Kaj vse prenašajo slovenski študentje?