Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filmska in glasbena industrija že vrsto preganjata nelegalno prenašanje vsebin. Švicarska vlada pa je nedavno sprejela stališče, da tovrstno početje ni kaznivo in tudi v prihodnje ne bo preganjano.
Odziv švicarske vlade na pritiske glasbene in filmske industrije utegne biti pomemben predvsem v luči sprejema sporazuma ACTA, ki bi ponudnikom interneta dala pooblastila za odklop interneta vsem kršiteljem. Švicarji sporazuma ne bodo podpisali.
Predlagani ukrepi za nadzor prenašanja avtorsko nezaščitenih vsebin bi resno ogrozili svobodo govora na internetu, saj prinašajo nadziranje prometa in izklop ob kršitvah.
Švicarsko Ministrstvo za pravosodje se v študiji primera sklicuje na ugotovitve Nizozemcev. Tretjina starejših od 15 let prizna, da redno prenašajo glasbo, filme in programsko opremo, ne da bi za to plačali. Kljub nezakonitemu prenašanju datotek, pa industriji razvedrila še vedno namenijo enak znesek denarja kot bi ga sicer.
Ali drugače: znesek, ki ga privarčujejo, porabijo za nakup glasbe in filmov na CD-jih, DVD-jih, v iTunesu ter vstopnice za kina in koncerte.
Benjamin Lesjak, direktor Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe, meni, da bo “odločitev dala vsaj nekaj zagona državam Evropske unije, ki ne želijo omejevati internetnega prometa“. Pomembna je tudi za ponudnike interneta, od katerih industrija sicer pričakuje, da bodo podrobno spremljali vedenje uporabnikov pri prenašanju nelegalnih vsebin.
Prenašanje datotek tudi pri nas (še) ni kaznivo
Lesjak razlaga, da tudi po spremembi Kazenskega zakonika prenašanje datotek v Sloveniji ni kaznivo, “če ne gre za pridobitno dejavnosti in ne pomeni večje premoženjske vrednosti“. Torej lahko glasbo in filme še vnaprej prenašate brez večjih skrbi.
Pritiski na vlade, da bi zakonodajo spremenili, sicer obstajajo. Ameriška industrija in ponudniki interneta so se že dogovorili o zakonu šestih prekrškov, francoski zakon Hadopi pa pozna načelo le treh. Po tretjem opozorilu bi lahko ponudnik internet izklopil. Ukrep predvideva tudi sporazum ACTA.
Čeprav v Sloveniji dostop do interneta še ni ustavna pravica kakor v Estoniji, Lesjak verjame, da se nam v “Sloveniji ni treba bati, da bi sporazum ACTA ali zakon HADOPI sprejeta. Pri nadzoru ponudnikov interneta obstaja nevarnost kršenja zasebnosti.
Novi poslovni modeli in navade
Vedenje poslušalcev in gledalcev se spreminja. Glasbo je mogoče poslušati tudi na Youtube, v tujini pa imajo vedno večji vpliv tudi storitve kot sta Pandora in Spotify. Obe omogočata novo odkrivanje glasbe, pri čemer je osnovna storitev brezplačna.
V Sloveniji še nista na voljo, zaradi česar je nelegalnega prenašanja najbrž nekoliko več, razmišlja Benjamin Lesjak: “Uporabnik bo v vsakem primeru prišel do glasbe!“
Na Twitterju smo sledilce pozvali tudi, da razkrijejo lastne navade pri prenašanju glasbe. Strnili smo jih v Audioboo izsek, tu pa izpostavljamo le en odziv:
Z downlowdanjem sem začela pred petimi leti, mlajši brat pa mi je pokazal še watchseries.eu, kjer “streamaš” nadaljevanke. Strani uporabljam tudi za prenašanje audio knjig na 4shared.com. Odprl se mi je nov svet.
Priznam, da me je strah da me bodo “dobili”, in sram, da se moram tega posluževati. Ko bom imela službo in svoj prihodek, nameravam knjige kupovati. Glede serij – tu me vest ne peče tako zelo, če bi čakala da pridejo na naše televizije…jih večine niti ne bi dočakala!
Gledam približno 6 nadaljevank in poslušam 4 knjige na teden.
Pa še prispevek, ki ga je poslal @milijonar. Kaj vse prenašajo slovenski študentje?
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Filmska in glasbena industrija že vrsto preganjata nelegalno prenašanje vsebin. Švicarska vlada pa je nedavno sprejela stališče, da tovrstno početje ni kaznivo in tudi v prihodnje ne bo preganjano.
Odziv švicarske vlade na pritiske glasbene in filmske industrije utegne biti pomemben predvsem v luči sprejema sporazuma ACTA, ki bi ponudnikom interneta dala pooblastila za odklop interneta vsem kršiteljem. Švicarji sporazuma ne bodo podpisali.
Predlagani ukrepi za nadzor prenašanja avtorsko nezaščitenih vsebin bi resno ogrozili svobodo govora na internetu, saj prinašajo nadziranje prometa in izklop ob kršitvah.
Švicarsko Ministrstvo za pravosodje se v študiji primera sklicuje na ugotovitve Nizozemcev. Tretjina starejših od 15 let prizna, da redno prenašajo glasbo, filme in programsko opremo, ne da bi za to plačali. Kljub nezakonitemu prenašanju datotek, pa industriji razvedrila še vedno namenijo enak znesek denarja kot bi ga sicer.
Ali drugače: znesek, ki ga privarčujejo, porabijo za nakup glasbe in filmov na CD-jih, DVD-jih, v iTunesu ter vstopnice za kina in koncerte.
Benjamin Lesjak, direktor Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe, meni, da bo “odločitev dala vsaj nekaj zagona državam Evropske unije, ki ne želijo omejevati internetnega prometa“. Pomembna je tudi za ponudnike interneta, od katerih industrija sicer pričakuje, da bodo podrobno spremljali vedenje uporabnikov pri prenašanju nelegalnih vsebin.
Prenašanje datotek tudi pri nas (še) ni kaznivo
Lesjak razlaga, da tudi po spremembi Kazenskega zakonika prenašanje datotek v Sloveniji ni kaznivo, “če ne gre za pridobitno dejavnosti in ne pomeni večje premoženjske vrednosti“. Torej lahko glasbo in filme še vnaprej prenašate brez večjih skrbi.
Pritiski na vlade, da bi zakonodajo spremenili, sicer obstajajo. Ameriška industrija in ponudniki interneta so se že dogovorili o zakonu šestih prekrškov, francoski zakon Hadopi pa pozna načelo le treh. Po tretjem opozorilu bi lahko ponudnik internet izklopil. Ukrep predvideva tudi sporazum ACTA.
Čeprav v Sloveniji dostop do interneta še ni ustavna pravica kakor v Estoniji, Lesjak verjame, da se nam v “Sloveniji ni treba bati, da bi sporazum ACTA ali zakon HADOPI sprejeta. Pri nadzoru ponudnikov interneta obstaja nevarnost kršenja zasebnosti.
Novi poslovni modeli in navade
Vedenje poslušalcev in gledalcev se spreminja. Glasbo je mogoče poslušati tudi na Youtube, v tujini pa imajo vedno večji vpliv tudi storitve kot sta Pandora in Spotify. Obe omogočata novo odkrivanje glasbe, pri čemer je osnovna storitev brezplačna.
V Sloveniji še nista na voljo, zaradi česar je nelegalnega prenašanja najbrž nekoliko več, razmišlja Benjamin Lesjak: “Uporabnik bo v vsakem primeru prišel do glasbe!“
Na Twitterju smo sledilce pozvali tudi, da razkrijejo lastne navade pri prenašanju glasbe. Strnili smo jih v Audioboo izsek, tu pa izpostavljamo le en odziv:
Z downlowdanjem sem začela pred petimi leti, mlajši brat pa mi je pokazal še watchseries.eu, kjer “streamaš” nadaljevanke. Strani uporabljam tudi za prenašanje audio knjig na 4shared.com. Odprl se mi je nov svet.
Priznam, da me je strah da me bodo “dobili”, in sram, da se moram tega posluževati. Ko bom imela službo in svoj prihodek, nameravam knjige kupovati. Glede serij – tu me vest ne peče tako zelo, če bi čakala da pridejo na naše televizije…jih večine niti ne bi dočakala!
Gledam približno 6 nadaljevank in poslušam 4 knjige na teden.
Pa še prispevek, ki ga je poslal @milijonar. Kaj vse prenašajo slovenski študentje?
Obnova avtorskega prava v Evropi je nujna, zadnja direktiva je z leta 2001, a predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu dviga precej prahu. Reforma je sicer nujna, a strokovnjaki opozarjajo, da evropski poslanci s slabimi odločitvami lahko obdavčijo in cenzurirajo internet. V Odbiti do bita o zloglasnih členih predloga direktive, največ pozornosti sta dobila 11. in 13. člen, dr. Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino) in Maja Cimerman (Inštitut Danes je nov dan).
Kričeča sporočila na spletnih straneh, ki zakrivajo vsebino, video oglasi, ki se samodejno predvajajo, predolgi e-maili, ki jih nihče ne bere, sledilci v brskalniku, ki nabirajo vaše podatke, nepregledna množica objav na družabnih omrežjih in vse ostale stvari, ki vas motijo na spletu! Kako slabe prakse s spleta spremeniti v dobre in prijazne uporabniku? Na Websi dnevu sta Maruša in Anže debatirala z Nino Kožar, strokovnjakinjo za digitalno komuniciranje in Dejanom Verčičem, profesorjem in predstojnikom Oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Evropska komisija od 1. septembra narekuje uporabo LED žarnic. Zagotovo so bolj varčne, lahko so pa tudi pametnejše. Odbita do bita v pametni dom dodaja test pametnih LED žarnic. Zakaj je na voljo 16 milijonov barvnih odtenkov, kako z uporabo pametne luči prelisičiti vlomilce in zakaj vgrajen zvočnik ni najboljša ideja, le marketinški trik.
Odbita do bita se vrača z dopusta, digitalne fotografije bo shranila v oblak in poskrbela za varnoste kopije. Kaj pa spomini, ki so analogni? Zakaj in kako bi jih digitalizirali? Digitalizacija videokaset in fotografij je shramba za nedoločen čas. Omogoča tudi lažjo selekcijo albumov, s prepoznavo obrazov in motivov.
V 38. epizodah je med septembrom 2017 in junijem 2018 sodelovalo približno 40 strokovnjakov iz različnih področij ter ogromno poslušalcev, ki so Odbito do bita ustvarjali z izkušnjami. V zadnji epizodi se spletna ekipa Vala 202 ozira po aplikacijah, napravah in storitvah, ki so navdušili v minuli odbiti sezoni. Sodelujejo Nejc Jemec, Gašper Andrinek, Maja Stepančič in Matej Praprotnik. Gostitelja podkasta sta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Med e-bralniki res izstopata Amazon in Kobo, ampak tudi manjša podjetja ponujajo dobre, ugodnejše alternative. Najpomembnejša lastnost dobrega e-bralnika je osvetlitev zaslona. O e-knjigah pred poletno sezono z Marušo Kerec in Anžetom Tomićem razpravljajo tudi bralci in ustvarjalci spletne knjižnice Biblos.
Kako približati računalniška znanja mladim, spremeniti mišljenje o geekih, ki so zaprti v temne sobe in kakšne so razlike med Evropo in Ameriko pri nagovarjanju žensk za programiranje. Gostji Odbite do bita sta Katja Koren Ošljak, ambasadorka Evropskega tedna programiranja in Jennifer Wadella, programerka, ustanoviteljica številnih delavnic v Kansas Cityju. Gostitelja podkasta: Maruša Kerec in Anže Tomić
Kakšna je politična kampanja na spletu? V tednu pred volitvami se obljubam in obrazom, ki ponujajo boljšo prihodnost ne morete izgoniti. Na spletnih družabnih omrežjih stranke, kandidati in volilvci letos razpravljajo s ključnikom #volitve2018. Odbita do bita s pomočjo orodja Crowdtangle analizira objave političnih strank na spletu. Matej Praprotnik, Anže Tomić in Maruša Kerec ugotavljajo, da izstopata (hiper)aktivnost in ekstremnost.
We Are Developers je konferenca, ki jo organizirajo od leta 2015. Na Dunaju se je tudi letos zbralo približno 8.000 ljudi iz 70 držav. Namenjena je razvijalcem in programerjem, letos se je posvečala tudi avtonomnosti avtomobilov, tehnologiji veriženja blokov, izgorelosti, etiki in celo prihodnosti medijev. Zvezda konference je bil soustanovitelj podjetja Apple Steve Wozniak, ki odgovarja, da je današnja tehnologija res umetna, ni pa inteligentna.Slišali boste tudi Slovenca, ki je predaval na velikem odru konference. Gostitelja podkasta sta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Maruša Kerec in Anže Tomić plačujeta digitalno s skeniranjem položnic v aplikaciji mobilne banke! Čeprav je tak način plačevanja stroškov hiter in priročen, ugotavljata, da lahko položnice prejmeš tudi v e-račun, ne samo na e-naslov.
Slovenec Mihael Mehle je svetovno znani profesionalni igralec videoigre League Of Legends. Pri 17. letih se je skupaj s trenerji, športnimi prishologi in soigralci preselil v Berlin. V igričarskem svetu mu je ime Mikyx, po poklicu je e-športnik. V svet e-športa vas vabi tudi poznavalec in ustvarjalec videoiger Sergej Hvala, gostitelja podkasta sta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Svetovni spletni fenomen, ki ponuja neposredni video prenos igranja računalniških iger, je priljubljen predvsem med mladimi v Ameriki, Twitch sceno imamo tudi v Sloveniji. Odbita gosti uspešna slovenska Twitch streamerja: Dino Hajderovič – Dinotti (13.000 sledilcev) se z igranjem iger preživlja, Alja Gracej – FoxyGirlPlaying (8.000 sledilcev) igro League of Legends igra za zabavo. Gostitelja podkasta: Maruša Kerec in Anže Tomić
Brazilija z več kot 200 milijoni prebivalcev je velik medijski trg brez internetne nevtralnosti. Ničelne tarife mobilnih operaterjev so povdzignile WhatsApp v najbolj razširjeno aplikacijo, ta pa je postala tudi pomemben vir novic, celo lažnih. Facebook, ki ima v lasti WhatsApp, sicer poudarja, da želi biti partner dobremu novinarstvu in mačeha lažnim novicam. Največji brazilski časopis Folha de Sao Paulo pa v takšnem partnerstvu ne vidi več koristi. Odločili so se, da na svoji Facebook strani – ki ima kar 6 milijonov sledilcev – ne bodo več objavljali. Nepredvidljivi algoritmi niso naklonjeni niti dobremu novinarstvu niti poslovnemu modelu, razlaga vodja digitalne redakcije Camila Marques. Novice pišejo za naročnike, ne za uporabnike Facebooka.
V Sloveniji po večini obravnavamo preprodajo elektronskih naslovov in podjetja, ki so uporabnikom ponujala popuste v zameno za e-maile svojih prijateljev. Kako je s preprodajo Facebook strani? Maruša Kerec in Anže Tomić sta pred mikrofon povabila Nino Kožar, strokovnjakinjo za digitalno komuniciranje, in Matjaža Drev, državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov.
V prejšnji epizodi ste spoznali pametne asistente, ki ob pomoči umetne inteligence odgovarjajo na vprašanja, naročajo pico, prižgejo televizijo, zavrtijo vašo najljubšo skladbo … V drugem delu se Maruša Kerec in Anže Tomić sprašujeta, kako stroj naučiti pameti? Gost: Marko Grobelnik, raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožefa Štefana
Maruša Kerec v studiu Vala 202 gosti novinarja in poznavalca tehnologija Lenarta J. Kučića. Sprašujeta se, kako je prišlo do zlorabe osebnih podatkov 50 milijonov uporabnikov Facebooka.
Pametni asistenti so najhitreje rastoča tehnologija, ki smo jo kadar koli videli. Statistika pravi, da ljudje zaradi pametnih avdionaprav poslušajo več podkastov, glasbe, govornih vsebin in avdioknjig kot včasih. V Združenih državah je 61 odstotkov uporabnikov pametni zvočnik celo označilo za prijatelja, za nekoga, s katerim se lahko družiš in pogovarjaš. Maruša Kerec, Anže Tomić in Matej Praprotnik testirajo Google Home, Apple Siri in Amazonovo Alexo in se sprašujejo, kako ameriški pametni zvočniki delujejo doma v Sloveniji.
Vrnitev "neumne" Nokie, manj razgaljenih hostes zaradi gibanja #MeToo in veliko pameti. Kaj je ponudil letošnji MWC v Barceloni? Gost: Matjaž Ropret Gostitelja: Maruša Kerec in Anže Tomić
Po epizodah o Facebooku in Instagramu, Odbita do bita ugotavlja, da ima težave tudi Twitter. Postal je agresiven in zamorjen. Če ne bi bilo Twitter predsednika, bi imel danes Twitter resne težave z obstojem. Gost je Denis Oštir, gostitelja pa Maruša Kerec in Anže Tomić.
Dobrodošli v svet čudovitih fotografij in lepega vremena! Instagram po zgledu velikega brata Facebooka skrbi le za algoritme in oglase, vedno manj za uporabnika. Zadnja leta so prvotnega pomena ključniki in vplivneži, drugotnega pa vsebina. Gostja podkasta je svetovalka za komuniciranje na družbenih omrežjih Tamara Langus, gostitelja sta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Neveljaven email naslov