V prvi Odbita do bita povzemamo nekaj poudarkov preteklih oddaj in gostov. Izpostavljamo predvsem tri.

Jeff Jarvis je avtor knjige: Javni deli: Kako deljenje in souporaba v digitalni dobi izboljšujejo naša življenja (desno). Ideja, ki jo v knjigi zagovarja, je nadaljevanje predhodnice Kaj bi naredil Google? (What Would Google Do?). Zaradi izrazitega zagovarjanja javnosti in transparentnosti ima veliko kritikov. Prepričan je, da je javno in transparentno predvsem dobro za družbo. 

“Zelo veliko govorimo o zasebnosti in seveda jo moramo jo zaščititi. A posvečamo ji toliko pozornosti, da utegnemo spregledati koristi interneta kot javnega orodja. Omenjamo le nevarnost posegov v zasebnost. Veliko orodij služi javnosti. Tisk je ljudem je omogočil, da oblikujejo javni prostor in se zbirajo okoli idej. Internet zdaj to omogoča vsem. Ta moč združevanja v javnosti ima svojo vrednost: možnost povezovanja, iskanja informacij, boljšega vodenja podjetij in države.”

Jarvis v knjigi navede še dve izhodišči za nadaljevanje razprave. Predlaga, da dokončno prebolimo zasebnost in se privadimo na obdobje transparentnosti –  ter odpuščanja. (Več…)

Jarvis je profesor novinarstva, ki ga raziskuje tudi finska novinarka Tanja Aitamurto. Predvsem se posveča novinarstvu, ki ga financira skupnost. Spot.us upravlja neprofitna organizacija, zato denar, ki ga pošiljajo donatorji, roma neposredno v roke ustvarjalcev prispevkov.

“Spot.us deluje tako, da se samostojni novinar – ali pravzaprav kdorkoli – poveže z uredniki spot.us in na kratko opiše svojo idejo. Če je predlog sprejet, objavijo nagovor novinarja s prošnjo za subvencije. Novinar določi cilj, na primer 1000 $ za izvedbo projekta, ki se mu zdi primerna za kritje stroškov preiskovalnega dela.”

Teme novinarskih prispevkov, ki so tako finacirane, se najpogosteje lotevajo okoljevarstvenih, izobraževalnih in političnih tem, veliko pa je pa tudi preiskovalnega novinarstva. Večinoma gre torej za prispevke, ki zahtevajo veliko časa in dela. Model ni primeren za velike, pretresljive novice, ki se dogajajo pred televizijskimi ekrani. (Več…)

V letu 2011 smo gostili tudi Ethana Zuckermana iz Berkmanovega centra za internet in družbo. Po novem pa vodi tudi direktor Centra za državljanske medije na inštitutu MIT v Bostonu. Izpostavlja grožnje internetu, s katerimi se bomo morali soočiti.

“Najbolj me skrbi dvoje: omejitev svobode govora, ki lahko pride s strani vlade ali korporacij. Vlade filtrirajo internet v vsaj 30 državah, možne pa so tudi druge oblike nadzora. Na Kitajskem država uradno filtiranje prelaga na podjetja. Če na blogu objaviš prepovedano vsebino, bi bilo v težavah podjetje, zato sami ukrepajo kot cenzorji. Tudi Facebook in Google so lahko cenzorji, kar nam vsilijo s pogoji poslovanja. To je lahko zelo problematičen nadzor svobode govora. Drugo, kar me najbolj skrbi, je sposobnost utišanja svobode govora z napadi kot so ohromitve storitev (Denial ofservice), ko se združi tisoč računalnikov zato da bi zrušili strežnik. Nekoč je bila to redka oblika kriminala, zdaj pa se uporablja za rušitev neodvisnih medijev in zagovornikov človekovih pravic. Na to nimamo pravega odgovora, zato me skrbi.”

Ethan Zuckerman predlaga v branje knjigo Rebecce MacKinnon Soglasje omreženih, svetovni boj za svobodo interneta. Izšla bo konec tega meseca. (Več…)