Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Leto 2011 - trije gostje, katerih mnenja in knjige imajo globalen odmev

04.01.2012


V prvi Odbita do bita povzemamo nekaj poudarkov preteklih oddaj in gostov. Izpostavljamo predvsem tri.

Jeff Jarvis je avtor knjige: Javni deli: Kako deljenje in souporaba v digitalni dobi izboljšujejo naša življenja (desno). Ideja, ki jo v knjigi zagovarja, je nadaljevanje predhodnice Kaj bi naredil Google? (What Would Google Do?). Zaradi izrazitega zagovarjanja javnosti in transparentnosti ima veliko kritikov. Prepričan je, da je javno in transparentno predvsem dobro za družbo. 

“Zelo veliko govorimo o zasebnosti in seveda jo moramo jo zaščititi. A posvečamo ji toliko pozornosti, da utegnemo spregledati koristi interneta kot javnega orodja. Omenjamo le nevarnost posegov v zasebnost. Veliko orodij služi javnosti. Tisk je ljudem je omogočil, da oblikujejo javni prostor in se zbirajo okoli idej. Internet zdaj to omogoča vsem. Ta moč združevanja v javnosti ima svojo vrednost: možnost povezovanja, iskanja informacij, boljšega vodenja podjetij in države.”

Jarvis v knjigi navede še dve izhodišči za nadaljevanje razprave. Predlaga, da dokončno prebolimo zasebnost in se privadimo na obdobje transparentnosti –  ter odpuščanja. (Več…)

Jarvis je profesor novinarstva, ki ga raziskuje tudi finska novinarka Tanja Aitamurto. Predvsem se posveča novinarstvu, ki ga financira skupnost. Spot.us upravlja neprofitna organizacija, zato denar, ki ga pošiljajo donatorji, roma neposredno v roke ustvarjalcev prispevkov.

“Spot.us deluje tako, da se samostojni novinar – ali pravzaprav kdorkoli – poveže z uredniki spot.us in na kratko opiše svojo idejo. Če je predlog sprejet, objavijo nagovor novinarja s prošnjo za subvencije. Novinar določi cilj, na primer 1000 $ za izvedbo projekta, ki se mu zdi primerna za kritje stroškov preiskovalnega dela.”

Teme novinarskih prispevkov, ki so tako finacirane, se najpogosteje lotevajo okoljevarstvenih, izobraževalnih in političnih tem, veliko pa je pa tudi preiskovalnega novinarstva. Večinoma gre torej za prispevke, ki zahtevajo veliko časa in dela. Model ni primeren za velike, pretresljive novice, ki se dogajajo pred televizijskimi ekrani. (Več…)

V letu 2011 smo gostili tudi Ethana Zuckermana iz Berkmanovega centra za internet in družbo. Po novem pa vodi tudi direktor Centra za državljanske medije na inštitutu MIT v Bostonu. Izpostavlja grožnje internetu, s katerimi se bomo morali soočiti.

“Najbolj me skrbi dvoje: omejitev svobode govora, ki lahko pride s strani vlade ali korporacij. Vlade filtrirajo internet v vsaj 30 državah, možne pa so tudi druge oblike nadzora. Na Kitajskem država uradno filtiranje prelaga na podjetja. Če na blogu objaviš prepovedano vsebino, bi bilo v težavah podjetje, zato sami ukrepajo kot cenzorji. Tudi Facebook in Google so lahko cenzorji, kar nam vsilijo s pogoji poslovanja. To je lahko zelo problematičen nadzor svobode govora. Drugo, kar me najbolj skrbi, je sposobnost utišanja svobode govora z napadi kot so ohromitve storitev (Denial ofservice), ko se združi tisoč računalnikov zato da bi zrušili strežnik. Nekoč je bila to redka oblika kriminala, zdaj pa se uporablja za rušitev neodvisnih medijev in zagovornikov človekovih pravic. Na to nimamo pravega odgovora, zato me skrbi.”

Ethan Zuckerman predlaga v branje knjigo Rebecce MacKinnon Soglasje omreženih, svetovni boj za svobodo interneta. Izšla bo konec tega meseca. (Več…)


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Leto 2011 - trije gostje, katerih mnenja in knjige imajo globalen odmev

04.01.2012


V prvi Odbita do bita povzemamo nekaj poudarkov preteklih oddaj in gostov. Izpostavljamo predvsem tri.

Jeff Jarvis je avtor knjige: Javni deli: Kako deljenje in souporaba v digitalni dobi izboljšujejo naša življenja (desno). Ideja, ki jo v knjigi zagovarja, je nadaljevanje predhodnice Kaj bi naredil Google? (What Would Google Do?). Zaradi izrazitega zagovarjanja javnosti in transparentnosti ima veliko kritikov. Prepričan je, da je javno in transparentno predvsem dobro za družbo. 

“Zelo veliko govorimo o zasebnosti in seveda jo moramo jo zaščititi. A posvečamo ji toliko pozornosti, da utegnemo spregledati koristi interneta kot javnega orodja. Omenjamo le nevarnost posegov v zasebnost. Veliko orodij služi javnosti. Tisk je ljudem je omogočil, da oblikujejo javni prostor in se zbirajo okoli idej. Internet zdaj to omogoča vsem. Ta moč združevanja v javnosti ima svojo vrednost: možnost povezovanja, iskanja informacij, boljšega vodenja podjetij in države.”

Jarvis v knjigi navede še dve izhodišči za nadaljevanje razprave. Predlaga, da dokončno prebolimo zasebnost in se privadimo na obdobje transparentnosti –  ter odpuščanja. (Več…)

Jarvis je profesor novinarstva, ki ga raziskuje tudi finska novinarka Tanja Aitamurto. Predvsem se posveča novinarstvu, ki ga financira skupnost. Spot.us upravlja neprofitna organizacija, zato denar, ki ga pošiljajo donatorji, roma neposredno v roke ustvarjalcev prispevkov.

“Spot.us deluje tako, da se samostojni novinar – ali pravzaprav kdorkoli – poveže z uredniki spot.us in na kratko opiše svojo idejo. Če je predlog sprejet, objavijo nagovor novinarja s prošnjo za subvencije. Novinar določi cilj, na primer 1000 $ za izvedbo projekta, ki se mu zdi primerna za kritje stroškov preiskovalnega dela.”

Teme novinarskih prispevkov, ki so tako finacirane, se najpogosteje lotevajo okoljevarstvenih, izobraževalnih in političnih tem, veliko pa je pa tudi preiskovalnega novinarstva. Večinoma gre torej za prispevke, ki zahtevajo veliko časa in dela. Model ni primeren za velike, pretresljive novice, ki se dogajajo pred televizijskimi ekrani. (Več…)

V letu 2011 smo gostili tudi Ethana Zuckermana iz Berkmanovega centra za internet in družbo. Po novem pa vodi tudi direktor Centra za državljanske medije na inštitutu MIT v Bostonu. Izpostavlja grožnje internetu, s katerimi se bomo morali soočiti.

“Najbolj me skrbi dvoje: omejitev svobode govora, ki lahko pride s strani vlade ali korporacij. Vlade filtrirajo internet v vsaj 30 državah, možne pa so tudi druge oblike nadzora. Na Kitajskem država uradno filtiranje prelaga na podjetja. Če na blogu objaviš prepovedano vsebino, bi bilo v težavah podjetje, zato sami ukrepajo kot cenzorji. Tudi Facebook in Google so lahko cenzorji, kar nam vsilijo s pogoji poslovanja. To je lahko zelo problematičen nadzor svobode govora. Drugo, kar me najbolj skrbi, je sposobnost utišanja svobode govora z napadi kot so ohromitve storitev (Denial ofservice), ko se združi tisoč računalnikov zato da bi zrušili strežnik. Nekoč je bila to redka oblika kriminala, zdaj pa se uporablja za rušitev neodvisnih medijev in zagovornikov človekovih pravic. Na to nimamo pravega odgovora, zato me skrbi.”

Ethan Zuckerman predlaga v branje knjigo Rebecce MacKinnon Soglasje omreženih, svetovni boj za svobodo interneta. Izšla bo konec tega meseca. (Več…)


06.04.2020

Eno masko natisnem v petih urah

Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.


30.03.2020

Nadzorovati moramo nadzor

Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.


23.03.2020

V kakšni krizi je internet v času krize?

Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.


19.03.2020

Drobni tisk 3: Posodabljanje aplikacij je izredno pomembno!

Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov


12.03.2020

Drobni tisk 2: Prevzeti moramo del odgovornosti, ker nam ni vseeno za zasebnost

Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.


05.03.2020

Drobni tisk 1: Zasebnosti smo se prostovoljno odpovedali

Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.


27.02.2020

Drobni tisk, intro: Vsakokratno branje drobnega tiska bi nam vzelo 8 let življenja

Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.


13.02.2020

Bomo kmalu vse naprave polnili z enim kablom?

Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.


06.02.2020

Fotofiniš 3: Življenje na Instagramu

V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.


30.01.2020

Fotofiniš 2: Fotografija postaja instant, prehitro nam je vse všeč

V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.


23.01.2020

Fotofiniš 1: Digitalna fotografija je rešila fotografijo

Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.


16.01.2020

CES 2020 obljublja okolju in ljudem prijazne tehnologije

V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.


09.01.2020

Dobro in slabo v tehnologiji

Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.


12.12.2019

Telefoni leta 2019

Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.


05.12.2019

Televizija je mrtva, a naj živi televizija!

Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb


28.11.2019

Robotizacija novic

Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.


21.11.2019

Če ne zaupamo temu kar vidimo in slišimo, imamo problem!

Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede


14.11.2019

Lahko še zaupamo videoposnetkom?

Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI


07.11.2019

Temni način je prijazen do oči, včasih tudi do baterije

James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.


31.10.2019

ASMR odgovarja na potrebo v prenatrpanih družbah

ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.


Stran 7 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov