Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vseslovenski plačljivi zid. Gost: Tomáš Bella, Piano Media.

11.01.2012


V ponedeljek se na slovenskem medijskem tržišču obeta novost. Sedem medijskih hiš oziroma deset izdaj, med njimi tudi Delo in Dnevnik, bo začelo uvajati skupni plačljivi zid Piano.

Na vrhu spletnih strani nekaterih medijskih hiš boste tako že čez nekaj dni opazili prijavno vrstico v sistem, ki ga je razvilo podjetje Piano Media. Po 20. februarju bo treba za dostop do izbranih vsebin plačati. Mesečna naročnina za paket novičarskih portalov bo stala 4,90 evra.

Slovenija je druga država, ki uvaja skupni plačljivi zid. Prva je bila Slovaška, od koder rešitev tudi prihaja. Nekdanji novinar in urednik, zdaj pa direktor Piano Media, Tomáš Bella razlaga, da se o postavitvi plačljivih zidov pogovarjajo še v enajstih državah.

Tomaš Bella, kdo naj plača za kakovostne novinarske vsebine oziroma, kaj se je naučilo novinarstvo iz preživelega poslovnega modela? Nekdo je dejal, da ameriško novinarstvo dolguje več veleblagovnicam kot pa Prvemu amandmaju, pri čemer je poudarjena prav vloga oglaševalcev.

V zadnjih dveh desetletjih so mediji potrebovali dva vira financiranja. Oglaševanje in prihodek od prodaje, pri čemer se je razmerje ves čas spreminjalo. V zadnjih desetih letih v obdobju interneta, pa so medijske hiše verjele, da bo prihodek iz oglaševanja dovolj. Izkazalo pa se je, da zgolj oglaševalski denar ne zagotavlja preživetja, zato morajo ponovno računati na prihodke bralcev. V zadnjih dveh letih je to že postal trend. Večina zahodnih medijskih hiš od bralcev zahteva plačilo vsaj za del vsebine. Ni treba plačati vsakega članka in tudi cena ni visoka, gre le za vračanje k staremu viru prihodka. Ta je bolj zanesljiv od oglaševalskega denarja. Je neodvisen od vzponov in padcev na trgu in na dolgi rok edini omogoča kakovostno novinarstvo.

Plačljivi zidovi niso bili vedno uspešni in ne morejo si jih privoščiti vsi časopisi. Zakaj je Piano dobra rešitev in kakšne so slovaške izkušnje?

Plačljivi zidovi praviloma niso bili zelo uspešni. Ko sem bil glavni urednik največjega novičarskega portala na Slovaškem, smo poskusili s plačljivim zidom in bil je popoln polom. Gre tudi za to, da ni posebno priročen. Ljudje še razumejo in nimajo zadržkov do tega, da bi bili novinarji za kakovostne vsebine plačani, a rešitve so nerodne. Neradi uporabljajo kreditne kartice, o plačilu nočejo razmišljati in tako dalje. Zato smo se odločili za rešitev, ki je podobna modelu kabelskih operaterjev. Z enim plačilom boš imel dostop do vseh vsebin. Ljudje nam potrjujejo, da je to sprejemljivo. Glavna ideja je: postaviti čim enostavnejši plačljivi zid z najnižjo možno ceno, ki še omogoča delovanje sistema. Prvič smo ga zagnali maja lani na Slovaškem, Slovenija bo druga, dogovarjamo pa se še v enajstih drugih državah. Pri vas sem bil navdušen nad slovenskimi mediji. Ste napredni uporabniki internetnih tehnologij, razumete spremembe medijskega prostora, in da je treba ukrepati ne le čakati na rešitev iz ZDA. Slovenija je torej druga in letos ji bo sledilo še nekaj držav.

The Great Pay Wall of Slovakia – BusinessWeek buswk.co/nwMDZU via @BW

— Tomáš Bella (@kvasinka) August 26, 2011

Najbrž poznate slovensko rešitev Double Recall, ki podjetju v Sloveniji že prinaša dobiček. Storitev zahteva odziv bralca, ko mora prepisati besedo ali dve iz oglasa. Ali menite, da je na enem trgu dovolj prostora za obe rešitvi oziroma, ali lahko ima celo en časopis obe rešitvi, torej dve obliki plačevanja. Z denarjem in pozornostjo oglaševalcev?

Seveda. Mislim, da je Double Recall odlična rešitev in lepo je, da jim je uspel vstop na ameriški trg. Zagotovo bodo del istega tržišča, edini problem je ta, da gre še vedno za oglaševalski denar. Če oglaševalec prepolovi svoja sredstva, je Double Recall še vedno boljša naložba, a še vedno je na voljo manj denarja. Založniki si ne morejo privoščiti, da bi se zanašali le na denar od oglaševanja. Resnično morajo prositi tudi bralce, da lahko preživijo in ohranijo kakovostno novinarstvo.

Torej če Double Recall ne bo rešil novinarstva, ga Piano bo?

Ne trdim, da bo v enem mesecu rešil vse medije. Vsekakor pa je trend in je manj boleč od vseh preostalih rešitev in upam, da bo postal pomemben vir prihodkov za založnike, ne da bi pri tem trpela izkušnja bralca.

Vaš poslovni model je preprost. Vemo, kdo plača, prav tako pa je zelo pregledno, kdo denar dobi.

Ugotovili smo, da je bralcem pri naši rešitvi najbolj všeč to, da dobiš dostop do vseh medijev, ki so v paketu, denar pa dobijo le tisti, ki jih zares bereš. Če nekega časopisa v paketu nikoli ne bereš in ga ne želiš podpirati, preprosto ne beri njihovih novic in tudi tvojega denarja ne bodo prejeli. Denar je razdeljen glede na to, na kateri strani ste se za storitev prijavili in koliko časa porabite na straneh posameznih ponudnikov. Če torej berete le en časopis, ga obožujete, se za storitev prijavite tam, ste lahko prepričani, da bo ves denar prejel prav ta časopis. To je ljudem dejansko všeč. Del prihodka – za kritje stroškov in podporo – seveda pripade tudi nam.

Kaj pa uporabniška izkušnja? Nekateri v Sloveniji utegnejo nuditi več oblik naročnin. Delo ima svojo, dodali bodo tudi Piano, ki ni nujno alternativa klasični naročnini, ampak druga storitev. Ne naročnina na časopis, ampak naročnina na ekskluzivne članke snopa časopisov.

Da, v vsakem primeru bo naročnina nižja od naročnine na tiskan časopis. Obstajale bodo tudi storitve, ki jih naročnina ne bo pokrivala. Gre za izdelek, namenjen vsem, ki si lahko privoščijo internetno povezavo.

Kakšna je prihodnost novinarstva in časopisov? Množičnega občinstva ni več, z blogi pa postaja poklic novinarstva ljubiteljski. Internet je pokončal množico in z njo množično ekonomijo in množične medije. Vredno obžalovanja?

Mnogi trdijo, da so založniki v devetdesetih naredili veliko napako, ko so vse vsebine na internet dali brezplačno. Sam menim, da ni bilo nobene druge možnosti. Nihče ni mogel biti dovolj pameten, da bi predvidel dogodke v naslednjih 15. letih. Ne obžalujem, internet je prinesel veliko pozitivnih sprememb, a zdaj moramo spremembe, ki se dogajajo, razložiti, in tudi to, da je visoko kakovost novinarstva brez plačil s strani bralcev nemogoče ohraniti. Nekateri se bodo težko navadili, a sam imam raje veliko izbiro medijev oziroma časopisov, čeprav so nekateri plačljivi, kot pa manjšo izbiro samih brezplačnikov. To je boljša rešitev za vse, tudi bralce in mislim, da bodo to razumeli.

Nekoč ste bili novinar, zdaj ste podjetnik. Menite, da bi moralo biti v novinarstvu več takšnih?

V novinarstvu je še vedno veliko čudovitih ljudi, ki se zavedajo tudi velikih težav. To je dobra osnova za nove ideje. Stare so namreč preživete in mediji ne morejo poslovati tako kot nekoč. Pričakujem še veliko inovacij in končno, da bodo mediji preživeli in iz krize izšli močnejši.

Znano je že, da bodo plačljivi zid Piano uporabljali Dnevnik, Delo, Slovenske novice, Dolenjski List, Ekipa, Autobild, Primorske novice, Gorenjski glas, Požar report in Računalniške novice. Ne vedo pa še, kakšen bo odziv bralcev.


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Vseslovenski plačljivi zid. Gost: Tomáš Bella, Piano Media.

11.01.2012


V ponedeljek se na slovenskem medijskem tržišču obeta novost. Sedem medijskih hiš oziroma deset izdaj, med njimi tudi Delo in Dnevnik, bo začelo uvajati skupni plačljivi zid Piano.

Na vrhu spletnih strani nekaterih medijskih hiš boste tako že čez nekaj dni opazili prijavno vrstico v sistem, ki ga je razvilo podjetje Piano Media. Po 20. februarju bo treba za dostop do izbranih vsebin plačati. Mesečna naročnina za paket novičarskih portalov bo stala 4,90 evra.

Slovenija je druga država, ki uvaja skupni plačljivi zid. Prva je bila Slovaška, od koder rešitev tudi prihaja. Nekdanji novinar in urednik, zdaj pa direktor Piano Media, Tomáš Bella razlaga, da se o postavitvi plačljivih zidov pogovarjajo še v enajstih državah.

Tomaš Bella, kdo naj plača za kakovostne novinarske vsebine oziroma, kaj se je naučilo novinarstvo iz preživelega poslovnega modela? Nekdo je dejal, da ameriško novinarstvo dolguje več veleblagovnicam kot pa Prvemu amandmaju, pri čemer je poudarjena prav vloga oglaševalcev.

V zadnjih dveh desetletjih so mediji potrebovali dva vira financiranja. Oglaševanje in prihodek od prodaje, pri čemer se je razmerje ves čas spreminjalo. V zadnjih desetih letih v obdobju interneta, pa so medijske hiše verjele, da bo prihodek iz oglaševanja dovolj. Izkazalo pa se je, da zgolj oglaševalski denar ne zagotavlja preživetja, zato morajo ponovno računati na prihodke bralcev. V zadnjih dveh letih je to že postal trend. Večina zahodnih medijskih hiš od bralcev zahteva plačilo vsaj za del vsebine. Ni treba plačati vsakega članka in tudi cena ni visoka, gre le za vračanje k staremu viru prihodka. Ta je bolj zanesljiv od oglaševalskega denarja. Je neodvisen od vzponov in padcev na trgu in na dolgi rok edini omogoča kakovostno novinarstvo.

Plačljivi zidovi niso bili vedno uspešni in ne morejo si jih privoščiti vsi časopisi. Zakaj je Piano dobra rešitev in kakšne so slovaške izkušnje?

Plačljivi zidovi praviloma niso bili zelo uspešni. Ko sem bil glavni urednik največjega novičarskega portala na Slovaškem, smo poskusili s plačljivim zidom in bil je popoln polom. Gre tudi za to, da ni posebno priročen. Ljudje še razumejo in nimajo zadržkov do tega, da bi bili novinarji za kakovostne vsebine plačani, a rešitve so nerodne. Neradi uporabljajo kreditne kartice, o plačilu nočejo razmišljati in tako dalje. Zato smo se odločili za rešitev, ki je podobna modelu kabelskih operaterjev. Z enim plačilom boš imel dostop do vseh vsebin. Ljudje nam potrjujejo, da je to sprejemljivo. Glavna ideja je: postaviti čim enostavnejši plačljivi zid z najnižjo možno ceno, ki še omogoča delovanje sistema. Prvič smo ga zagnali maja lani na Slovaškem, Slovenija bo druga, dogovarjamo pa se še v enajstih drugih državah. Pri vas sem bil navdušen nad slovenskimi mediji. Ste napredni uporabniki internetnih tehnologij, razumete spremembe medijskega prostora, in da je treba ukrepati ne le čakati na rešitev iz ZDA. Slovenija je torej druga in letos ji bo sledilo še nekaj držav.

The Great Pay Wall of Slovakia – BusinessWeek buswk.co/nwMDZU via @BW

— Tomáš Bella (@kvasinka) August 26, 2011

Najbrž poznate slovensko rešitev Double Recall, ki podjetju v Sloveniji že prinaša dobiček. Storitev zahteva odziv bralca, ko mora prepisati besedo ali dve iz oglasa. Ali menite, da je na enem trgu dovolj prostora za obe rešitvi oziroma, ali lahko ima celo en časopis obe rešitvi, torej dve obliki plačevanja. Z denarjem in pozornostjo oglaševalcev?

Seveda. Mislim, da je Double Recall odlična rešitev in lepo je, da jim je uspel vstop na ameriški trg. Zagotovo bodo del istega tržišča, edini problem je ta, da gre še vedno za oglaševalski denar. Če oglaševalec prepolovi svoja sredstva, je Double Recall še vedno boljša naložba, a še vedno je na voljo manj denarja. Založniki si ne morejo privoščiti, da bi se zanašali le na denar od oglaševanja. Resnično morajo prositi tudi bralce, da lahko preživijo in ohranijo kakovostno novinarstvo.

Torej če Double Recall ne bo rešil novinarstva, ga Piano bo?

Ne trdim, da bo v enem mesecu rešil vse medije. Vsekakor pa je trend in je manj boleč od vseh preostalih rešitev in upam, da bo postal pomemben vir prihodkov za založnike, ne da bi pri tem trpela izkušnja bralca.

Vaš poslovni model je preprost. Vemo, kdo plača, prav tako pa je zelo pregledno, kdo denar dobi.

Ugotovili smo, da je bralcem pri naši rešitvi najbolj všeč to, da dobiš dostop do vseh medijev, ki so v paketu, denar pa dobijo le tisti, ki jih zares bereš. Če nekega časopisa v paketu nikoli ne bereš in ga ne želiš podpirati, preprosto ne beri njihovih novic in tudi tvojega denarja ne bodo prejeli. Denar je razdeljen glede na to, na kateri strani ste se za storitev prijavili in koliko časa porabite na straneh posameznih ponudnikov. Če torej berete le en časopis, ga obožujete, se za storitev prijavite tam, ste lahko prepričani, da bo ves denar prejel prav ta časopis. To je ljudem dejansko všeč. Del prihodka – za kritje stroškov in podporo – seveda pripade tudi nam.

Kaj pa uporabniška izkušnja? Nekateri v Sloveniji utegnejo nuditi več oblik naročnin. Delo ima svojo, dodali bodo tudi Piano, ki ni nujno alternativa klasični naročnini, ampak druga storitev. Ne naročnina na časopis, ampak naročnina na ekskluzivne članke snopa časopisov.

Da, v vsakem primeru bo naročnina nižja od naročnine na tiskan časopis. Obstajale bodo tudi storitve, ki jih naročnina ne bo pokrivala. Gre za izdelek, namenjen vsem, ki si lahko privoščijo internetno povezavo.

Kakšna je prihodnost novinarstva in časopisov? Množičnega občinstva ni več, z blogi pa postaja poklic novinarstva ljubiteljski. Internet je pokončal množico in z njo množično ekonomijo in množične medije. Vredno obžalovanja?

Mnogi trdijo, da so založniki v devetdesetih naredili veliko napako, ko so vse vsebine na internet dali brezplačno. Sam menim, da ni bilo nobene druge možnosti. Nihče ni mogel biti dovolj pameten, da bi predvidel dogodke v naslednjih 15. letih. Ne obžalujem, internet je prinesel veliko pozitivnih sprememb, a zdaj moramo spremembe, ki se dogajajo, razložiti, in tudi to, da je visoko kakovost novinarstva brez plačil s strani bralcev nemogoče ohraniti. Nekateri se bodo težko navadili, a sam imam raje veliko izbiro medijev oziroma časopisov, čeprav so nekateri plačljivi, kot pa manjšo izbiro samih brezplačnikov. To je boljša rešitev za vse, tudi bralce in mislim, da bodo to razumeli.

Nekoč ste bili novinar, zdaj ste podjetnik. Menite, da bi moralo biti v novinarstvu več takšnih?

V novinarstvu je še vedno veliko čudovitih ljudi, ki se zavedajo tudi velikih težav. To je dobra osnova za nove ideje. Stare so namreč preživete in mediji ne morejo poslovati tako kot nekoč. Pričakujem še veliko inovacij in končno, da bodo mediji preživeli in iz krize izšli močnejši.

Znano je že, da bodo plačljivi zid Piano uporabljali Dnevnik, Delo, Slovenske novice, Dolenjski List, Ekipa, Autobild, Primorske novice, Gorenjski glas, Požar report in Računalniške novice. Ne vedo pa še, kakšen bo odziv bralcev.


14.03.2019

MWC 2019: Tehnologije, ki odvračajo od tehnolgije

Odbita do bita se tokrat proti odvisnosti z zasloni na telefonih bori s telefonom. Kakšen je moderni telefon, ki nima oznake pametni, in zakaj je telefon, s katerim lahko samo telefoniraš, najboljši telefon? Sogovornika: ustanovitelj švicarskega podjetja Punkt Petter Neby in antropolog Dan Podjed


07.03.2019

MWC 2019: Kaj prinaša 5G?

Na sejmu MWC 2019 v Barceloni je bil letos v ospredju napis 5G. Zloglasno mobilno omrežje prihodnosti še ni na voljo, industrija pa obljublja, da kmalu ne bomo več govorili samo o pametnem domu, ampak pametnem svetu. Res?


27.02.2019

MWC 2019: prihodnost telefonov so upogljivi zasloni

Največ zanimanja na sejmu mobilne tehnologije v Barceloni so pritegnili upogljivi zasloni, a razstavljalci v ospredje postavljajo predvsem 5G, mobilno omrežje prihodnosti. Maruša in Anže sta se sprehodila po prizorišču in s slovenskimi kolegi pokomentirala tudi druge letošnje novosti, presenečenja in razočarnja iz tehnološkega sveta.


21.02.2019

Kako so računalniki v osemdesetih presegali meje

Nenavadno za Odbito do bita, a Maruša in Anže tokrat vabita na razstavo. V atriju Mestne hiše v Ljubljani je do 25. februarja na ogled razstava Od Karavank do Pekinga. Razstavljeni računalniki odkrivajo zgodbe o vizionarskem preseganju meja za osemdeseta leta prejšnjega stoletja. O tihotapljenju osebnih računalnikov, o prenosniku, na katerem so sprogramirali prezračevalni sistem predora Karavanke, in o Iskrinih računalnikih, ki so jih iz Stegen na skrivaj uvažali na Kitajsko.


14.02.2019

Zdravje na dotik 3: Aplikacija za rekreacijo je tudi družabno omrežje

Aplikacije za rekreacijo merijo število aktivnih kalorij, korakov, kilometrov, srčni utrip itn. Opomnijo te, če predolgo sediš, ali te opozorijo, če z gibanjem pretiravaš. Kako so aplikacije za rekreacijo postale družabno omrežje in ali je lahko tehnologija motivacija za ukvarjanje s športom? Uporabniške izkušnje rekreativnih športnikov v zadnji epizodi miniserije Zdravje na dotik.


07.02.2019

Zdravje na dotik 2: Lahko pametna ura reši življenje?

Miniserija Zdravje na dotik testira aplikacije, zapestnice in ure, ki spodbujajo zdrav način življenja. Najnovejša Applova pametna ura ponuja celo merjenje in zapis elektrokardiografije. Vgrajene elektrode vas lahko z aplikacijo EKG opozorijo na znake atrijske fibrilacije. Pa lahko res rešijo življenje? V Odbiti do bita z dr. Majo Kolšek Šušteršič.


31.01.2019

Zdravje na dotik 1: Aplikacije za spanje

Odbita do bita se loteva nove miniserije z naslovom Zdravje na dotik. V prvem delu Maruša in Anže testirata aplikacije in zapestnice za spanje. Dr. Grega Repovš, predavatelj na Oddelku za psihologijo in vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost, pravi, da bodo tehnologije, ki obljubljajo boljši spanec, vse bolj natančne in uporabne.


24.01.2019

Kako je Facebook uničil pomen rojstnega dne

Erozija zasebnega prostora in zasebnih podatkov se kaže predvsem v tem, kako je Facebook normaliziral dejstvo, da je rojstni dan javni podatek. Odbita do bita s priznanim tehnološkim novinarjem Glennom Fleishmanom razmišlja o tem, kako je Facebook uničil pomen rojstnega dne.


17.01.2019

(Ne)varno komuniciranje

Odbita do bita bo tudi v letu 2019 obsedena z varnostjo. Tokrat testira Signal, VeraCrypt in Jitsi, to so možnosti za varno komuniciranje zaupnih podatkov. Raziskovalna novinarka Anuška Delić pravi, da je uporaba orodij primerna za vse, še posebej za novinarje in javne uslužbence.


10.01.2019

Tehnološko leto 2018

V tehnološkem svetu je beseda leta 2018 Facebook. Odbita do bita v prvi epizodi leta 2019 komentira še uspeh videoiger in zlom procesorjev ter si želi predvsem varne tehnološke prihodnosti.


13.12.2018

Telefoni leta 2018

Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi testirata telefone leta 2018. Iščeta najboljši telefon v kategorijah: drag, poceni in srednji razred, ugotavljata, da so telefoni postali še dražja zabava in se sprašujeta zakaj je Pocofon hit leta?!


06.12.2018

Podatki o lokaciji razkrivajo tudi zelo občutljive stvari uporabnika

Zveze potrošnikov iz sedmih evropskih držav, tudi Slovenije, so pri državnih informacijskih pooblaščencih vložili pritožbe proti tehnološkemu gigantu Google. Glede na ugotovitve raziskave je sporen način, kako Google sledi lokaciji, ki lahko o uporabnikih razkrije zelo občutljive in osebne podatke. Gosta podkasta: poznavalec in opazovalec tehnologij Lenart J. Kučič in Matjaž Jakin s pravne pisarne ZPS-ja.


29.11.2018

Intima v času umetne inteligence

Odbita do bita se spogleduje z intimo v času umetne inteligence in opozarja na sledi in podatke, ki jih puščamo na spletu. Gostja podkasta je Nika Mahnič, sooustanoviteljica Inštituta Danes je nov dan, zastopa kampanjo proti spolnim robotom, pred kratkim je magistrirala na univerzi King’s College v Londonu.


22.11.2018

Programiranje 3: Pyhton

Odbita do bita se v mini seriji uči programiranja. V prvem delu sta Maruša in Anže s profesorjem Janezom Demšarjem spoznala algoritem, v drugem delu z novimi eksperimenti poskušala razumeti programiranje, v tretjem delu pa čisto zares programirata.


15.11.2018

Programiranje 2: Kako razumeti programski jezik?

Odbita do bita se v novi mini seriji loteva učenja programiranja, ki zahteva natančno izražanje in razmišljanje. V prvem delu Maruša in Anže s profesorjem Janezom Demšarjem s Fakultete za računalništvo in informatiko spoznata algoritem, v drugem delu z novimi ekperimenti poskušata razumeti programiranje.


08.11.2018

Programiranje 1: Kaj je algoritem?

Programiranje zahteva natančno izražanje in razmišljanje. Maruša in Anže se s pomočjo profesorja Janeza Demšarja učita razumevanja programiranja.


25.10.2018

Patreon je lahko služba in ga zato moraš vzeti resno

Spletna platforma za ustvarjalce ima že več kot dva milijona aktivnih podpornikov, ki so za zanimive vsebine videoustvarjalcem, glasbenikom ali pisateljem pripravljeni plačati naročnino. Gost: Luka Marčetič


18.10.2018

Kibernetska varnost 3: Direktorska prevara

Program Varni na internetu opozarja na porast sporočil, ki nagovarjajo računovodstva podjetij. Email na prvi pogled izgleda, kot da ga je poslal direktor in zahteva nujno nakazilo večje vsote denarja. V tretjem delu podkasta o kibernetski varnosti Tadej Hren z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-Cert pravi, da gre za primitivno in enostavno goljufijo, ki lahko povzroči ogromno škode.


11.10.2018

Kibernetska varnost 2: Nakup rabljenih stvari

Odbita do bita oktobra v ospredje postavlja kibernetsko varnost. Maruša in Anže tokrat na eBayu iščeta rabljene telefone. V Sloveniji si lahko vse naprave ogledate in preizkusite, ogromno Slovencev pa nakupuje tudi na svetovnih spletnih platformah. Na kaj paziti, da se ne boste znašli v pesti spletnih goljufov?


04.10.2018

Kibernetska varnost 1: Porast spletnih goljufij

Proti spletnim goljufom se je najbolje boriti z ozaveščanjem uporabnikov. Odbita do bita v mesecu kibernetske varnosti opozarja z zgodbami poslušalcev.


Stran 9 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov