Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po uspehu Groupona se je skupinsko nakupovanje lani pojavilo tudi v Sloveniji. Danes pa je spletne strani, ki ponujajo skupinske popuste, težko prešteti.
V večini primerov spletna stran objavi ponudbo – na primer masažo za polovično ceno.
Postavljen je, denimo, 24-urni rok, v katerem se mora zanjo prijaviti določeno število potrošnikov.
Popust, nove stranke, dobiček
Če se jih prijavi dovolj, ponudba uspe. Potrošniki tako dobijo ugodnejšo storitev. Masažni salon se je oglaševal, če bodo stranke z znižano ponudbo zadovoljne, bodo ljudje masažo koristili tudi v prihodnje – za redno ceno, pravi teorija.
Spletna stran, ki posreduje tovrstne popuste, pa tudi nekaj zasluži. Ana Eterović (@anuscha), direktorica Bigdeal.si – prve spletne strani za skupinske (poceni) nakupe pri nas – pojasnjuje: “Če vi meni rečete, jaz imam redno ceno 10 evrov, pa jo znižam na pet evrov, koliko je vaša provizija? Ta provizija je lahko dve, en ali pa pol evra.” Odvisno od izračuna spletnega podjetja o potencialni prodaji, dolgoročnosti sodelovanja itn.
Nove stranke ali lovci na popuste?
Potrošnik s skupinskim popustom dobi ugodnejšo storitev. To so največkrat različna izobraževanja, turistični paketi, sprostitveni programi, kosila ipd.
Glavna prednost za ponudnike pa je, pravi Eterovićeva, izpostavljenost na takšnem portalu. Dodaja, da je večja in več vredna kot pri klasičnem oglaševanju. Poleg tega pa so rezultati merljivi.
Na vprašanje, ali ne gre pri ponujanju skupinskih popustov predvsem za pridobivanje lovcev na popuste in ne potencialnih rednih strank, odgovarja, da svojim poslovnim partnerjem ne skrivajo, da določeni “popustkarji” obstajajo.
“Ampak še vedno je velika večina takšnih ljudi, ki preprosto nimajo časa vsakič izbirati drugega maserja, na primer. In če boš ti res kakovostno opravil to storitev, boš lahko obdržal to stranko.”
Izkušnje in nasveti
Naši poslušalci so o skupinskem nakupovanju pisali na Facebook strani. Izkušnje so v veliki večini pozitivne. Nekateri pa opozarjajo, da so jih ponekod obravnavali kot drugorazredne goste. Medtem ko nekatere izvirne cene pred popustom niso resnične, so prenapihnjene.
Na zvezi potrošnikov dobronamerno opozarjajo, da so na nekaterih tovrstnih straneh določene informacije včasih navedene ločeno od osnovne ponudbe – denimo o morebitnih dodatnih plačilih, o tem, kaj storitev obsega in do kdaj popust velja.
Njihov nasvet: kupujte, kar res potrebujete, ne kupujte kuponov na zalogo, ker so časovno omejeni, bodite pozorni na fotografije, ker so včasih zgolj simbolne.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Po uspehu Groupona se je skupinsko nakupovanje lani pojavilo tudi v Sloveniji. Danes pa je spletne strani, ki ponujajo skupinske popuste, težko prešteti.
V večini primerov spletna stran objavi ponudbo – na primer masažo za polovično ceno.
Postavljen je, denimo, 24-urni rok, v katerem se mora zanjo prijaviti določeno število potrošnikov.
Popust, nove stranke, dobiček
Če se jih prijavi dovolj, ponudba uspe. Potrošniki tako dobijo ugodnejšo storitev. Masažni salon se je oglaševal, če bodo stranke z znižano ponudbo zadovoljne, bodo ljudje masažo koristili tudi v prihodnje – za redno ceno, pravi teorija.
Spletna stran, ki posreduje tovrstne popuste, pa tudi nekaj zasluži. Ana Eterović (@anuscha), direktorica Bigdeal.si – prve spletne strani za skupinske (poceni) nakupe pri nas – pojasnjuje: “Če vi meni rečete, jaz imam redno ceno 10 evrov, pa jo znižam na pet evrov, koliko je vaša provizija? Ta provizija je lahko dve, en ali pa pol evra.” Odvisno od izračuna spletnega podjetja o potencialni prodaji, dolgoročnosti sodelovanja itn.
Nove stranke ali lovci na popuste?
Potrošnik s skupinskim popustom dobi ugodnejšo storitev. To so največkrat različna izobraževanja, turistični paketi, sprostitveni programi, kosila ipd.
Glavna prednost za ponudnike pa je, pravi Eterovićeva, izpostavljenost na takšnem portalu. Dodaja, da je večja in več vredna kot pri klasičnem oglaševanju. Poleg tega pa so rezultati merljivi.
Na vprašanje, ali ne gre pri ponujanju skupinskih popustov predvsem za pridobivanje lovcev na popuste in ne potencialnih rednih strank, odgovarja, da svojim poslovnim partnerjem ne skrivajo, da določeni “popustkarji” obstajajo.
“Ampak še vedno je velika večina takšnih ljudi, ki preprosto nimajo časa vsakič izbirati drugega maserja, na primer. In če boš ti res kakovostno opravil to storitev, boš lahko obdržal to stranko.”
Izkušnje in nasveti
Naši poslušalci so o skupinskem nakupovanju pisali na Facebook strani. Izkušnje so v veliki večini pozitivne. Nekateri pa opozarjajo, da so jih ponekod obravnavali kot drugorazredne goste. Medtem ko nekatere izvirne cene pred popustom niso resnične, so prenapihnjene.
Na zvezi potrošnikov dobronamerno opozarjajo, da so na nekaterih tovrstnih straneh določene informacije včasih navedene ločeno od osnovne ponudbe – denimo o morebitnih dodatnih plačilih, o tem, kaj storitev obsega in do kdaj popust velja.
Njihov nasvet: kupujte, kar res potrebujete, ne kupujte kuponov na zalogo, ker so časovno omejeni, bodite pozorni na fotografije, ker so včasih zgolj simbolne.
Dostop do interneta bi moral biti osnova socialne države, pravi Katja K. Ošljak. Med epidemijo spletna orodja uporablja kot učenka (na tečaju japonščine), kot mentorica otrokom, ki spoznavajo programiranje in kot predavateljica pri predmetu Internetni praktikum na FDV.
Miniserijo o zloglasnem mobilnem omrežju 5G zaokrožujemo z vseprisotnimi teorijami zarote. Mladi raziskovalec na FDV Nejc Slukan ugotavlja, da so bili tehnološki skeptiki neupravičeno kritični že do omrežja 3G in 4G.
Novosti v primerjavi z omrežjem 4G (še) ni veliko, smo ugotovili v prvem delu miniserije o zloglasnem omrežju 5G. Debato nadaljujemo in se sprašujemo, zakaj so razlike pri vzpostavitvi omrežja tako velike med državami in od česa je odvisno, kdaj bo Slovenija dobila najzmogljivejšo različico omrežja 5G. Tokrat z mobilnima operaterjema Telekom Slovenija in A1 Slovenija.
5G je zaenkrat preveč podoben omrežju 4G, da bi lahko govorili o novi generaciji mobilnega omrežja, pravi dr. Boštjan Batagelj s Fakultete za elektrotehniko. Novosti ni veliko, se pa sprašujemo kaj prinašajo in zakaj vzbujajo skrb?
Maruša, Anže in Matej debatirajo o napadih na spletu. Zakaj smo še vedno leni in malomarni? Sprašujejo se, če se splača biti prvi, če vemo, da vse naslednje generacije naprav ali storitev izboljšujejo uporabniško izkušnjo in iščejo uporabne vrednosti tehnologije NFC.
Apple ni presenetil z dovršeno in estetsko predstavitvijo, a si za vse sprecifikacije telefona pripisuje preveč zaslug. Ker cel tehnološki svet v zadnjem tednu govori o najnovejših modelih iPhona, smo tudi mi debatirali o iPhonu 12, igranju iger v oblaku in vislicah, znani analogni igri, ki je postala digitalna.
Nina Pejič je mlada raziskovalka, ki v ospredje raziskovanja postavlja Kitajsko in se navdušuje nad novimi tehnologijami. Zato v novi epizodi debatiramo o odnosu Slovenije do podjetja Huawei; slovenska vlada je namreč kitajskega giganta označila za dobavitelja z visokim tveganjem, o tem, kako so Kitajci s tehnologijami (nadzora) zamejili širjenje koronavirusa ter o mitih in resnicah, ki veljajo za Kitajce in kitajsko tehnološko družbo.
O LinkedInu, ki uvaja priljubljeno storitev stories. Kaj je na video zgodbah, ki izginejo po 24-ih urah tako privlačnega, da bi slavne storije imelo tudi najbolj neprivlačno omrežje na svetu? O trendih v vplivnostnem marketingu. Čeprav je še vedno pomembno štetje sledilcev in všečkov, vedno bolj izstopajo nano in mikro vplivneži z nagovarjanjem nišne publike; ter o jesenskih novostih. Je Google obupal nad telefonom Pixel in kaj prinaša nov pripomoček za pametnejšo televizijo - Chromecast?
Maruša in Anže z gosti debatirata o aktualnih tehnoloških temah doma in v svetu. Pomaga jima Boštjan Napotnik, ki piše oglase, blog in kuharske knjige. O Tik Toku, ki je vse pogosteje predmet resnih debat, čeprav ga nihče ne razume dobro. O uporabniški izkušnji, nagovarjanju mladih in trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko, ki s politikami vse bolj vpliva na uporabe tehnologij; o uporabnosti kulinaričnih blogov in zgodovini hrane na spletu; ter o virtualnem spremljanju realnih športnih tekem v obdobju epidemije. Zakaj je gledalce bolj navdušila liga NBA kot liga prvakov?
Maruša in Anže z gosti debatirata o aktualnih tehnoloških temah doma in v svetu. V prvi epizodi pete sezone jima pomaga kolega novinar in televizijski voditelj Igor E. Bergant. O Facebooku, ki se brani tudi z novicami, da je odstranil 13 računov, povezanih z rusko Agencijo za raziskovanje interneta, ki so širili propagando, lažne novice in se v preteklosti že vpletali v volitve, o najpopularnejši videoigri na svetu Fortnite, ki je v sporu z Applom in Googlom, ker meni, da delitev dobička v njunih spletnih trgovinah ni pravična in o pripomočku, napravi ali aplikaciji, ki je zaznamovala digitalno poletje 2020.
Zadnja epizoda sezone tradicionalno ponuja odbita priporočila. Kateri digitalni pripomočki, aplikacije, podkasti, serije ali filmi so navdušili valovsko multimedijsko redakcijo?
Odbita do bita še zadnjič preverja spremembe, ki so jih po vmešavanju Appla in Googla uvedle države v Evropski uniji. Katere države so bile uspešne pri uvedbi aplikacij za sledenje okuženim s koronavirusom in kaj bi lahko uporabljali v Sloveniji v morebitnem drugem valu okužb?
Dr. Jure Leskovec je profesor na ugledni ameriški Univerzi Stanford. Kako se je na koronakrizo odzvala Silicijeva dolina in kako tehnološki giganti razmišljajo ob aktualni zdravstveni in politični krizi v svetu?
E-pošta je že desetletja namenjena resnim, službenim temam. Spletna družabna omrežja pa tudi zaradi videza in številnih možnosti dajejo občutek bolj sproščene in osebne komunikacije.
Med karanteno smo ugotovili, da ima uporabno vrednost tudi oprema, ki je ponavadi ležala v predalu, na primer spletne kamere ali naglavni mikrofoni. Zaradi šolanja in dela od doma so številne spletne trgovine po svetu celo poročale o razprodaji opreme, ki omogoča komunikacijo na daljavo. Kako izbrati dober domač mikrofon in spletno kamero in kako svoj pametni telefon spremeniti v delujoč mikrofon ali kamero?
Zakaj nekateri optiki prodajajo očala, ki naj bi pomagala proti modri svetlobi, če drugi opozarjajo, da gre samo za marketinško potezo?
Evropa hiti z vzpostavitvijo aplikacij za sledenje uporabnikom, ki so okuženi s koronavirusom. Kot se je pokazalo v zadnjih dveh mesecih enotne rešitve ni mogoče najti, zato sta se vmešala še tehnološka velikana Apple in Google. Lahko torej mobilne aplikacije rešijo poletne dopuste ali nam zagotovijo varnejšo, zdravo prihodnost?
Kaj počne etični heker? Kako najti mejo med dovoljenimi in kaznivimi vdori v računalniške sisteme in aplikacije? In zakaj so omrežja v korona dobi bolj ranljiva? Odgovarja pionir etičnega hekerstva pri nas, Milan Gabor.
Maruša in Anže testirata spomladanske novosti in se sprašujeta kakšen bo telefonski trg 2020 zaradi pandemije koronavirusa? "Posledice nedvomno bodo," pravi tehnološki novinar Dan Moren.
Na vprašanja o teorijah zarote, tehnološkem nadzoru državljanov in družabnih omrežjih, ki se prvič v zgodovini odzivajo na lažne novice, odgovarja novinarski kolega Lenart J. Kučić.
Neveljaven email naslov