Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po uspehu Groupona se je skupinsko nakupovanje lani pojavilo tudi v Sloveniji. Danes pa je spletne strani, ki ponujajo skupinske popuste, težko prešteti.
V večini primerov spletna stran objavi ponudbo – na primer masažo za polovično ceno.
Postavljen je, denimo, 24-urni rok, v katerem se mora zanjo prijaviti določeno število potrošnikov.
Popust, nove stranke, dobiček
Če se jih prijavi dovolj, ponudba uspe. Potrošniki tako dobijo ugodnejšo storitev. Masažni salon se je oglaševal, če bodo stranke z znižano ponudbo zadovoljne, bodo ljudje masažo koristili tudi v prihodnje – za redno ceno, pravi teorija.
Spletna stran, ki posreduje tovrstne popuste, pa tudi nekaj zasluži. Ana Eterović (@anuscha), direktorica Bigdeal.si – prve spletne strani za skupinske (poceni) nakupe pri nas – pojasnjuje: “Če vi meni rečete, jaz imam redno ceno 10 evrov, pa jo znižam na pet evrov, koliko je vaša provizija? Ta provizija je lahko dve, en ali pa pol evra.” Odvisno od izračuna spletnega podjetja o potencialni prodaji, dolgoročnosti sodelovanja itn.
Nove stranke ali lovci na popuste?
Potrošnik s skupinskim popustom dobi ugodnejšo storitev. To so največkrat različna izobraževanja, turistični paketi, sprostitveni programi, kosila ipd.
Glavna prednost za ponudnike pa je, pravi Eterovićeva, izpostavljenost na takšnem portalu. Dodaja, da je večja in več vredna kot pri klasičnem oglaševanju. Poleg tega pa so rezultati merljivi.
Na vprašanje, ali ne gre pri ponujanju skupinskih popustov predvsem za pridobivanje lovcev na popuste in ne potencialnih rednih strank, odgovarja, da svojim poslovnim partnerjem ne skrivajo, da določeni “popustkarji” obstajajo.
“Ampak še vedno je velika večina takšnih ljudi, ki preprosto nimajo časa vsakič izbirati drugega maserja, na primer. In če boš ti res kakovostno opravil to storitev, boš lahko obdržal to stranko.”
Izkušnje in nasveti
Naši poslušalci so o skupinskem nakupovanju pisali na Facebook strani. Izkušnje so v veliki večini pozitivne. Nekateri pa opozarjajo, da so jih ponekod obravnavali kot drugorazredne goste. Medtem ko nekatere izvirne cene pred popustom niso resnične, so prenapihnjene.
Na zvezi potrošnikov dobronamerno opozarjajo, da so na nekaterih tovrstnih straneh določene informacije včasih navedene ločeno od osnovne ponudbe – denimo o morebitnih dodatnih plačilih, o tem, kaj storitev obsega in do kdaj popust velja.
Njihov nasvet: kupujte, kar res potrebujete, ne kupujte kuponov na zalogo, ker so časovno omejeni, bodite pozorni na fotografije, ker so včasih zgolj simbolne.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Po uspehu Groupona se je skupinsko nakupovanje lani pojavilo tudi v Sloveniji. Danes pa je spletne strani, ki ponujajo skupinske popuste, težko prešteti.
V večini primerov spletna stran objavi ponudbo – na primer masažo za polovično ceno.
Postavljen je, denimo, 24-urni rok, v katerem se mora zanjo prijaviti določeno število potrošnikov.
Popust, nove stranke, dobiček
Če se jih prijavi dovolj, ponudba uspe. Potrošniki tako dobijo ugodnejšo storitev. Masažni salon se je oglaševal, če bodo stranke z znižano ponudbo zadovoljne, bodo ljudje masažo koristili tudi v prihodnje – za redno ceno, pravi teorija.
Spletna stran, ki posreduje tovrstne popuste, pa tudi nekaj zasluži. Ana Eterović (@anuscha), direktorica Bigdeal.si – prve spletne strani za skupinske (poceni) nakupe pri nas – pojasnjuje: “Če vi meni rečete, jaz imam redno ceno 10 evrov, pa jo znižam na pet evrov, koliko je vaša provizija? Ta provizija je lahko dve, en ali pa pol evra.” Odvisno od izračuna spletnega podjetja o potencialni prodaji, dolgoročnosti sodelovanja itn.
Nove stranke ali lovci na popuste?
Potrošnik s skupinskim popustom dobi ugodnejšo storitev. To so največkrat različna izobraževanja, turistični paketi, sprostitveni programi, kosila ipd.
Glavna prednost za ponudnike pa je, pravi Eterovićeva, izpostavljenost na takšnem portalu. Dodaja, da je večja in več vredna kot pri klasičnem oglaševanju. Poleg tega pa so rezultati merljivi.
Na vprašanje, ali ne gre pri ponujanju skupinskih popustov predvsem za pridobivanje lovcev na popuste in ne potencialnih rednih strank, odgovarja, da svojim poslovnim partnerjem ne skrivajo, da določeni “popustkarji” obstajajo.
“Ampak še vedno je velika večina takšnih ljudi, ki preprosto nimajo časa vsakič izbirati drugega maserja, na primer. In če boš ti res kakovostno opravil to storitev, boš lahko obdržal to stranko.”
Izkušnje in nasveti
Naši poslušalci so o skupinskem nakupovanju pisali na Facebook strani. Izkušnje so v veliki večini pozitivne. Nekateri pa opozarjajo, da so jih ponekod obravnavali kot drugorazredne goste. Medtem ko nekatere izvirne cene pred popustom niso resnične, so prenapihnjene.
Na zvezi potrošnikov dobronamerno opozarjajo, da so na nekaterih tovrstnih straneh določene informacije včasih navedene ločeno od osnovne ponudbe – denimo o morebitnih dodatnih plačilih, o tem, kaj storitev obsega in do kdaj popust velja.
Njihov nasvet: kupujte, kar res potrebujete, ne kupujte kuponov na zalogo, ker so časovno omejeni, bodite pozorni na fotografije, ker so včasih zgolj simbolne.
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov