Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

UK Radio Player

04.04.2012


UK Radio Player je enotna spletna rešitev za več kot 300 radijskih postaj v Veliki Britaniji. Snovalci enotnega radijskega predvajalnika so imeli v mislih  vmesnik, ki bi radijsko izkušnjo na spletu čim bolj poenostavil.

Na spletu je dostopnih več kot 10.000 radijskih postaj, a to je pravzaprav začetek težav. Ker radijske postaje uporabljajo lastne rešitve, je konsistentna in uporabniku prijazna izkušnja praktično nemogoča. Težavo rešuje prav Radio Player.

Britanski komercialni in javni radio sta se dogovorila o skupnem spletnem predvajalniku, ki ga bodo uporabljali vsi. Gre za posledico strateške odločitve, da je v korist rasti radijskega trga smiselno poenotiti tehnoloijo in tekmovati z vsebino. Leto po zagonu je gost direktor RadioPlayerja Michael Hill.

Osnovna zamisel RadioPlayer-ja je narediti spletni radio tako seksi kot Googlovo iskanje. To je kratek opis storitve, nam jo lahko še bolj podrobno opišete?

Niti ni toliko seksi kot enostavno. To je pomembna razlika. Ugotovili smo, da je veliko Britancev zmedenih glede radia na računalniku. Na spletnih straneh lahko poslušate deset tisoče postaj z vsega sveta, a to je težava. Iskanje ni enostavno. Le s težavo najdejo lokalno postajo, ki jo poznajo. Odlično pri radiu je, da ga vklopiš, zavrtiš gumb ali izbereš nastavljeno frekvenco in tvoja najljubša postaja je tam. Odločili smo se, da bi del te preprostosti prenesli na računalnik.

Radio Player omogoča iskanje – kako učinkovito je?

Zgradili smo lastni iskalnik, saj za radio ni bilo nobene dobre rešitve. Tudi Google pri iskanju radijskih vsebin sploh ne deluje. Začeli smo iz nič in zgradili iskalnik, ki upošteva tri stvari: vsebinsko ustreznost, ki prepoznava iskalne besede in temelji na ujemanju ključnih besed, naslednji kriterij pa je lokacija. Vemo, kje računalnik je in ker je lokacija za radio zelo pomembna, uporabniku prikažemo vsebine radiev v okolici. Tretja pomembna stvar pri radiu pa je živost, zato prikazujemo rezultate, ki jih predvajajo tisti hip, vsebine, ki sledijo v naslednjih desetih minutah ali tiste, ki so jih pravkar začeli predvajati. Algoritem je precej drugačen od Googlovega in je, tako menimo, pravi za radio.

Ali so vse radijske postaje, v predvajalniku jih je dostopnih več kot 300, sposobne pošiljati vse metapodatke o vsebinah. Za BBC je to najbrž enostavno, kaj pa za lokalne in majhne postaje, ki te tehnologije morda nimajo?

UK Radioplayer is at Radiodays Europe, marking our first birthday with a couple of announcements. Details in the session at 1515 #rde12

— Michael Hill (@RadioMikeHill) March 15, 2012

Da. Ko se pridružite Radio Playerju, tudi če ste majhna postaja, pomagamo, imamo samopostrežno spletno stran, kamor vnesete podatke o radiu, kot je na primer lokacija, žanr, ime, logotip in tako imajo vse postaje, tudi najmanjše, dobre določene osnovne metapodatke. Poleg tega nam mnogo postaj pošilja tudi podatke o programu, torej kaj trenutno predvajajo, za povrh pa dobivamo tudi podatke o predvajani glasbi. To utegne biti težavno za manjše radijske postaje, zato skušamo vsem pomagati po najboljših močeh. Postaja lahko to sporoča tudi v zapisu rss, kakor to počnejo za podcaste v iTunes, in te nato vnesemo v iskalno bazo. Ti podatki pridejo prav pri iskanju radia na zahtevo: ko uporabnik vnese iskalno besedo in klikne na rezultat, to zažene konzolo izbrane postaje in izbrano oddajo. Majhnim postajam je tako na voljo enostavna rešitev, podobna BBC-jevemu iPlayerju, to pa je domišljena tehnološka rešitev za poslušanje radia na zahtevo za zadnjih sedem dni. Majhne postaje lahko uporabljajo podobno rešitev z rss viri.

Omenili ste radio na zahtevo. Kakšen je delež poslušanja radia za nazaj v Veliki Britaniji?

Še vedno je zelo nizek. Celo na BBC-ju, ki ima na stotine, tisoče oddaj, radio v živo še vedno predstavlja okoli 80 odstotkov poslušanja. Radio je živ medij in tega ne smemo pozabiti. Karkoli si domislimo za radio, mora biti optimizirano za poslušanje v živo. Je pa radio na zahtevo priložnost, da radio raste, da ga naredimo bolj enostavnega in da še podaljšamo čas poslušanja. Te možnosti moramo poenostaviti. Uporabnike smo zmedli z besedami, kot so podcast, radio na zahtevo, avdio arhiv. Obstaja veliko načinov za ponovno poslušanje oddaj in večina jih je zapletenih. Radio player to skuša poenostaviti.

Strategi omenjajo, da bi morala komercialni in javni radio sodelovati, sploh, če je cilj skupen in je to dobro za rast radijskega trga. Se z RadioPlayerjem v Veliki Britaniji to dejansko dogaja?

Da, ko smo pred letom začeli, smo predvideli 3 do 4 milijone uporabnikov mesečno. To smo sklepali po podatkih, ki smo jih imeli o spletnih poslušalcih. En mesec po zagonu smo izmerili 5,7 milijonov poslušalcev, ob naslednji meritvi 6,7 milijona, zdaj pa imamo 7,1 milijona poslušalcev mesečno. Zagotovo smo bazo uporabnikov spletnega radia povečali, še bolj pomembno pa je to, da ti uporabniki zdaj poslušajo radio dlje časa. Tudi če poslušalec ne uporablja iskalnika ali ne določi najljubše postaje in ne izkoristi vseh možnosti, ki jih radioplayer ponuja, tudi če samo pride na stran radijske postaje in klikne poslušaj, je izkušnja konsistentna in zanesljiva. To pomeni, da se pogosteje vrača in posluša dlje časa.

Kaj pa UK RadioPlayer zunaj Velike Britanije?

Ena izmed presenetljivih stvari je zanimanje zanj in to s celega sveta, kar me je presenetilo. Po enem letu smo razvili model, ki ga lahko ponudimo drugim državam, če to želijo. Začeli smo pogajanja o licenčninah v več državah po svetu, nekaj več kot deset jih je, ki se pogovarjajo z nami, in pri ponudbi smo fleksibilni. Ponekod bi radi uporabljali le iskalnik ali delčke predvajalnika, drugo razvijajo sami; nekateri želijo celotno rešitev, ki jo lahko mi tudi upravljamo – možnosti so odprte. A v državi morajo radijske postaje vsaj delno sodelovati, da bi lahko takšno rešitev sploh predstavili. Če sodelovanja ni, če postaje ne znajo sesti za isto mizo, je rešitev, kot je RadioPlayer, zelo težko vpeljati.

Nam lahko poveste, kje se to že dogaja. Kje bo Radio Player še na voljo?

Lahko vam povem le, da smo končno podpisali pogodbo z Rusijo. Gre za velik in kompleksen trg, a so za isto mizo. Ruska akademija za radio je vplivna organizacija, ki za radio sprejema prave tehnološke odločitve. Mi predlagamo, vi pa se strinjajte glede tehnologije in tekmujte z vsebino. Tako bodo stroški digitalne distribucije nizki, ohranili pa boste tekmovalnost. Rusija je to prepoznala in želim si, da bi vam lahko naštel še vse druge države, s katerimi se dogovarjamo.


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

UK Radio Player

04.04.2012


UK Radio Player je enotna spletna rešitev za več kot 300 radijskih postaj v Veliki Britaniji. Snovalci enotnega radijskega predvajalnika so imeli v mislih  vmesnik, ki bi radijsko izkušnjo na spletu čim bolj poenostavil.

Na spletu je dostopnih več kot 10.000 radijskih postaj, a to je pravzaprav začetek težav. Ker radijske postaje uporabljajo lastne rešitve, je konsistentna in uporabniku prijazna izkušnja praktično nemogoča. Težavo rešuje prav Radio Player.

Britanski komercialni in javni radio sta se dogovorila o skupnem spletnem predvajalniku, ki ga bodo uporabljali vsi. Gre za posledico strateške odločitve, da je v korist rasti radijskega trga smiselno poenotiti tehnoloijo in tekmovati z vsebino. Leto po zagonu je gost direktor RadioPlayerja Michael Hill.

Osnovna zamisel RadioPlayer-ja je narediti spletni radio tako seksi kot Googlovo iskanje. To je kratek opis storitve, nam jo lahko še bolj podrobno opišete?

Niti ni toliko seksi kot enostavno. To je pomembna razlika. Ugotovili smo, da je veliko Britancev zmedenih glede radia na računalniku. Na spletnih straneh lahko poslušate deset tisoče postaj z vsega sveta, a to je težava. Iskanje ni enostavno. Le s težavo najdejo lokalno postajo, ki jo poznajo. Odlično pri radiu je, da ga vklopiš, zavrtiš gumb ali izbereš nastavljeno frekvenco in tvoja najljubša postaja je tam. Odločili smo se, da bi del te preprostosti prenesli na računalnik.

Radio Player omogoča iskanje – kako učinkovito je?

Zgradili smo lastni iskalnik, saj za radio ni bilo nobene dobre rešitve. Tudi Google pri iskanju radijskih vsebin sploh ne deluje. Začeli smo iz nič in zgradili iskalnik, ki upošteva tri stvari: vsebinsko ustreznost, ki prepoznava iskalne besede in temelji na ujemanju ključnih besed, naslednji kriterij pa je lokacija. Vemo, kje računalnik je in ker je lokacija za radio zelo pomembna, uporabniku prikažemo vsebine radiev v okolici. Tretja pomembna stvar pri radiu pa je živost, zato prikazujemo rezultate, ki jih predvajajo tisti hip, vsebine, ki sledijo v naslednjih desetih minutah ali tiste, ki so jih pravkar začeli predvajati. Algoritem je precej drugačen od Googlovega in je, tako menimo, pravi za radio.

Ali so vse radijske postaje, v predvajalniku jih je dostopnih več kot 300, sposobne pošiljati vse metapodatke o vsebinah. Za BBC je to najbrž enostavno, kaj pa za lokalne in majhne postaje, ki te tehnologije morda nimajo?

UK Radioplayer is at Radiodays Europe, marking our first birthday with a couple of announcements. Details in the session at 1515 #rde12

— Michael Hill (@RadioMikeHill) March 15, 2012

Da. Ko se pridružite Radio Playerju, tudi če ste majhna postaja, pomagamo, imamo samopostrežno spletno stran, kamor vnesete podatke o radiu, kot je na primer lokacija, žanr, ime, logotip in tako imajo vse postaje, tudi najmanjše, dobre določene osnovne metapodatke. Poleg tega nam mnogo postaj pošilja tudi podatke o programu, torej kaj trenutno predvajajo, za povrh pa dobivamo tudi podatke o predvajani glasbi. To utegne biti težavno za manjše radijske postaje, zato skušamo vsem pomagati po najboljših močeh. Postaja lahko to sporoča tudi v zapisu rss, kakor to počnejo za podcaste v iTunes, in te nato vnesemo v iskalno bazo. Ti podatki pridejo prav pri iskanju radia na zahtevo: ko uporabnik vnese iskalno besedo in klikne na rezultat, to zažene konzolo izbrane postaje in izbrano oddajo. Majhnim postajam je tako na voljo enostavna rešitev, podobna BBC-jevemu iPlayerju, to pa je domišljena tehnološka rešitev za poslušanje radia na zahtevo za zadnjih sedem dni. Majhne postaje lahko uporabljajo podobno rešitev z rss viri.

Omenili ste radio na zahtevo. Kakšen je delež poslušanja radia za nazaj v Veliki Britaniji?

Še vedno je zelo nizek. Celo na BBC-ju, ki ima na stotine, tisoče oddaj, radio v živo še vedno predstavlja okoli 80 odstotkov poslušanja. Radio je živ medij in tega ne smemo pozabiti. Karkoli si domislimo za radio, mora biti optimizirano za poslušanje v živo. Je pa radio na zahtevo priložnost, da radio raste, da ga naredimo bolj enostavnega in da še podaljšamo čas poslušanja. Te možnosti moramo poenostaviti. Uporabnike smo zmedli z besedami, kot so podcast, radio na zahtevo, avdio arhiv. Obstaja veliko načinov za ponovno poslušanje oddaj in večina jih je zapletenih. Radio player to skuša poenostaviti.

Strategi omenjajo, da bi morala komercialni in javni radio sodelovati, sploh, če je cilj skupen in je to dobro za rast radijskega trga. Se z RadioPlayerjem v Veliki Britaniji to dejansko dogaja?

Da, ko smo pred letom začeli, smo predvideli 3 do 4 milijone uporabnikov mesečno. To smo sklepali po podatkih, ki smo jih imeli o spletnih poslušalcih. En mesec po zagonu smo izmerili 5,7 milijonov poslušalcev, ob naslednji meritvi 6,7 milijona, zdaj pa imamo 7,1 milijona poslušalcev mesečno. Zagotovo smo bazo uporabnikov spletnega radia povečali, še bolj pomembno pa je to, da ti uporabniki zdaj poslušajo radio dlje časa. Tudi če poslušalec ne uporablja iskalnika ali ne določi najljubše postaje in ne izkoristi vseh možnosti, ki jih radioplayer ponuja, tudi če samo pride na stran radijske postaje in klikne poslušaj, je izkušnja konsistentna in zanesljiva. To pomeni, da se pogosteje vrača in posluša dlje časa.

Kaj pa UK RadioPlayer zunaj Velike Britanije?

Ena izmed presenetljivih stvari je zanimanje zanj in to s celega sveta, kar me je presenetilo. Po enem letu smo razvili model, ki ga lahko ponudimo drugim državam, če to želijo. Začeli smo pogajanja o licenčninah v več državah po svetu, nekaj več kot deset jih je, ki se pogovarjajo z nami, in pri ponudbi smo fleksibilni. Ponekod bi radi uporabljali le iskalnik ali delčke predvajalnika, drugo razvijajo sami; nekateri želijo celotno rešitev, ki jo lahko mi tudi upravljamo – možnosti so odprte. A v državi morajo radijske postaje vsaj delno sodelovati, da bi lahko takšno rešitev sploh predstavili. Če sodelovanja ni, če postaje ne znajo sesti za isto mizo, je rešitev, kot je RadioPlayer, zelo težko vpeljati.

Nam lahko poveste, kje se to že dogaja. Kje bo Radio Player še na voljo?

Lahko vam povem le, da smo končno podpisali pogodbo z Rusijo. Gre za velik in kompleksen trg, a so za isto mizo. Ruska akademija za radio je vplivna organizacija, ki za radio sprejema prave tehnološke odločitve. Mi predlagamo, vi pa se strinjajte glede tehnologije in tekmujte z vsebino. Tako bodo stroški digitalne distribucije nizki, ohranili pa boste tekmovalnost. Rusija je to prepoznala in želim si, da bi vam lahko naštel še vse druge države, s katerimi se dogovarjamo.


23.02.2017

Pokvarljivost elektronskih naprav

Raziskava britanske potrošniške organizacije o zanesljivosti elektronskih naprav je pokazala, da lahko odpove vsaka druga ali pa le vsaka deseta. Z nekaj praktičnimi nasveti vam v Odbiti svetujemo, kako poskrbeti za čim daljšo življenjsko dobo računalnikov, mobilnih telefonov in drugih naprav, brez katerih skoraj ne moremo več.


16.02.2017

Konec visokih stroškov mobilnega gostovanja znotraj Evropske unije

Evropski parlament, komisija in svet so februaraja sprejeli zadnji dogovor o uporabi tujega mobilnega omrežja v Evropski uniji oziroma o mobilnem gostovanju. Znano je, da bo slednje ukinjeno in se bomo po Evropski uniji kmalu pogovarjali zelo ugodno.


09.02.2017

Klepetalni roboti

Chatboti sicer niso odkritje tehnologije, so nam pa spet postali zanimivi, ko je konec lanskega leta Facebook razvil klepetalnega robota, ki živi v vašem Facebook okencu in se pogovarja z vami. Prvi chatboti so sicer nastali že pred desetletji, vendar še danes niso posebej priljubljeni ali razširjeni, tudi zaradi slovenščine, jezika, ki ga računalnik težko razume.


02.02.2017

Lego roboti

Mednarodni raziskovalni projekt FLL – First Lego League otroke med 9. in 15. letom navdušuje za znanost in raziskovanje. Z izzivi se srečujejo tudi slovenski otroci. V Odbiti poslušajte, kako se igrajo z lego roboti!


26.01.2017

Personalizirana medicina

Podatkovno rudarjenje ali analiza velikih količin podatkov postaja vse bolj aktualno tudi na področju ved o življenju. Prejšnja leta so tako prinesla številne nove tehnologije, ki odkrivajo nepredstavljivo goro novih podatkov tudi na področju medicine, farmacije in genetike. Raziskovalci se trudijo najti orodja, s katerimi bi lahko v teh podatkih iskali nova zdravila, izdelali individualni zemljevid posameznikovega osebnega zdravja in zanj oblikovali tudi čisto posebno diagnostiko. Časi personalizirane medicine so torej pred vrati …


19.01.2017

Bo Trump rešil Twitter

utri bo kot 45. predsednik Združenih držav Amerike prisegel milijarder Donald Trump. Z njim se je morda začela era, v kateri so politiki nehali komunicirati s tradicionalnimi mediji in so komunikacijo z državljani prevzeli kar sami. Trump se namreč ne boji tehnologije, na družbenih omrežjih zapiše, kar mu pade na pamet. In ravno to je eden izmed vidikov, ki mu je vredno nameniti pozornost, ko govorimo o tem, zakaj je premagal Hillary Clinton, ki je na tradicionalnih medijih veljala za favoritko. Kako se je s Trumpom spremenil način političnega komuniciranja na družbenih omrežjih, kaj imata skupnega arabska pomlad in Donald Trump, ali lahko pričakujemo, da se bo njegovo komuniciranje spremenilo po prisegi in morda malce preobetavno vprašanje – ali bo Trump naredil Twitter spet velik?


12.01.2017

Sejem CES 2017

Tehnološko leto se je kot običajno začelo v Las Vegasu na največjem sejmu zabavne elektronike CES 2017. Vsi najnovejši izdelki najpomembnejših proizvajalcev, futuristične stvaritve in trendi v malem vesolju prebojnih tehnoloških rešitev na enem mestu. Kako izgleda samo prizorišče, kakšne trende so lahko letos zaznali in s kakšnimi napravami se bomo ukvarjali čez nekaj let?


05.01.2017

Intervju: Marko Grobelnik

Česa poleg zloglasnih lažnih novic v 2016 ne bi smelo biti? In kakšno bo 2017? Koliko vpliva na razvoj digitalnih tehnologij ima glasnik digitalnih tehnologij Republike Slovenije Marko Grobelnik? V pogovoru tudi o delitveni ekonomiji, umetni inteligenci in orodju, ki v realnem času prebira novice iz vsega sveta, iz njih oblikuje dogodke in sestavlja zgodbe.


29.12.2016

Tehnološko leto 2016

Kakšno je bilo tehnološko leto 2016?


28.12.2016

PODKAST: Anže Tomić o tehnološkem letu 2016

Leto 2016 je bilo predvsem pametno. V oddaji Odbita do bita smo se vozili z nadzvočnim vozilom, jadrali čez Atlantik brez posadke in iskali Pikačuja med sprehodom po pametnih hišah. Kaj je prineslo tehnološko leto 2016? Razpravljata Maruša Kerec in Anže Tomić.


15.12.2016

Robot Olly

Olly je pametni asistent londonskega podjetja Emotech. Robot, ki se je sposoben naučiti človeških navad in se prilagoditi lastnikovi osebnosti. To je tudi njegova največja prednost pred konkurenco. Na največjem sejmu zabavne elektronike na svetu bo dobil nagrade v štirih kategorijah.


08.12.2016

Pametne hiše

Pomivalni stroj, ki sam naroči tabletke, ko jih zmanjka, ogledalo, ki ti ob jutranjem umivanju zob prikaže vremensko napoved in novice dneva, kosilnica, ki sama pokosi travo … Odbita do bita se sprašuje, kako pametne so lahko hiše? Vabljeni na sprehod po pametnih prostorih, Gregor in Matevž bosta razložila, kako je živeti s sto ali več pametnimi napravami.


01.12.2016

Facebook (na)proti lažnim novicam

Resni mediji se pogosto slepimo, da smo najpomembnejši posredniki resničnih in preverjenih informacij. A nismo edini in nezmotljivi odbiratelj. Posamezniki se na družabnih omrežjih dnevno odločamo, čemu verjeti. Facebook je z več kot 1,7 milijarde aktivnih uporabnikov za številne edini in glavni vir informacij. Kdo in kako pa naj presoja o resničnosti informacij na tem družabnem omrežju? O tem tudi z Ryanom Evansom, odgovornim urednikom multimedijske platforme Warontherocks.


24.11.2016

Meritve gledanosti televizijskih postaj

Drugo serijo nedeljske tekme poletov v Planici je ob 11.40 spremljalo 731.300 gledalcev. Kako raziskovalci gledanosti televizijskih programov pridejo do tako natančnih številk? Pregledali bomo dve metodi ugotavljanja, ki vsaka s svojim pristopom in tehnologijo stremita k čim bolj natančnemu preučevanju strukture gledalstva. Lahko boljši pogled na drugo stran ekrana zagotovijo večji vzorci ali natančno spremljanje navad gledalcev?


17.11.2016

Semaforum

Matic in Ana. Informatik in matematičarka. Ker sta nekajkrat ostala brez družbe za kino, sprehod, plavanje ali potovanje sta razvila Semaforum. Spletna stran je namenjena iskanju sopotnikov, sošpornikov in sokulturnikov in povezuje posameznike s podobnimi interesi in zanimanji.


10.11.2016

Tehnološko ozadje Panamskih dokumentov

Panamski dokumenti niso zanimivi samo z vsebinskega vidika, ampak tudi tehnološkega. Obsegajo 11,5 milijona dokumentov oziroma kar 2,6 tera bajta podatkov. Kakšna orodja so uporabljali razvijalci in novinarji, kako so poskrbeli za varnost, kaj pomenijo novi pristopi pri projektu za razvoj podatkovnega novinarstva?


03.11.2016

Digitalna zapuščina

Bi se morali za časa življenja ukvarjati s svojo digitalno zapuščino? Ali razmišljamo o digitalni zapuščini in o digitalni sledi, ki bo ostala na internetu po naši smrti?


27.10.2016

Prevare na spletu

Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Zato tudi letos opozarjamo, ker število spletnih prevar kljub rednemu ozaveščanju narašča. O prevarah pri spletnem nakupovanju, izsiljevanju z intimnimi posnetki in novih goljufijah, ki se pojavljajo z novimi spletnimi platformami.


20.10.2016

Program za učenje programiranja Code Q

Sredi Evropskega tedna programiranja bo Odbita pogledala na domače znanje. Študenti in profesorji na ljubljanski Fakulteti za računalnštvo in informatiko so razvili programe Code Q, ki pomaga pri učenju programiranja in analizira napake, ki se dogajajo študentom ob učenju programskih jezikov. Za kaj vse ga bodo lahko uporabljali v prihodnosti?


13.10.2016

Multipla skleroza in umetna inteligenca

Preciznemu očesu kamere nič ne uide. Vsake oči vidijo drugače, robotske pa vedno enako. Pri čim natančnejši diagnostiki je to zelo pomembno, zato se pri obravnavi številnih bolezni ljudje vse bolj zatekamo k umetni inteligenci. Eno takih področij, kjer na pomoč prihajajo stroji, je tudi multipla skleroza. V Evropi razvijajo posebno napravo, ki bo lahko pri bolniku s to boleznijo jasno opredelila, kako daleč je ta napredovala.


Stran 13 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov