Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

UK Radio Player

04.04.2012


UK Radio Player je enotna spletna rešitev za več kot 300 radijskih postaj v Veliki Britaniji. Snovalci enotnega radijskega predvajalnika so imeli v mislih  vmesnik, ki bi radijsko izkušnjo na spletu čim bolj poenostavil.

Na spletu je dostopnih več kot 10.000 radijskih postaj, a to je pravzaprav začetek težav. Ker radijske postaje uporabljajo lastne rešitve, je konsistentna in uporabniku prijazna izkušnja praktično nemogoča. Težavo rešuje prav Radio Player.

Britanski komercialni in javni radio sta se dogovorila o skupnem spletnem predvajalniku, ki ga bodo uporabljali vsi. Gre za posledico strateške odločitve, da je v korist rasti radijskega trga smiselno poenotiti tehnoloijo in tekmovati z vsebino. Leto po zagonu je gost direktor RadioPlayerja Michael Hill.

Osnovna zamisel RadioPlayer-ja je narediti spletni radio tako seksi kot Googlovo iskanje. To je kratek opis storitve, nam jo lahko še bolj podrobno opišete?

Niti ni toliko seksi kot enostavno. To je pomembna razlika. Ugotovili smo, da je veliko Britancev zmedenih glede radia na računalniku. Na spletnih straneh lahko poslušate deset tisoče postaj z vsega sveta, a to je težava. Iskanje ni enostavno. Le s težavo najdejo lokalno postajo, ki jo poznajo. Odlično pri radiu je, da ga vklopiš, zavrtiš gumb ali izbereš nastavljeno frekvenco in tvoja najljubša postaja je tam. Odločili smo se, da bi del te preprostosti prenesli na računalnik.

Radio Player omogoča iskanje – kako učinkovito je?

Zgradili smo lastni iskalnik, saj za radio ni bilo nobene dobre rešitve. Tudi Google pri iskanju radijskih vsebin sploh ne deluje. Začeli smo iz nič in zgradili iskalnik, ki upošteva tri stvari: vsebinsko ustreznost, ki prepoznava iskalne besede in temelji na ujemanju ključnih besed, naslednji kriterij pa je lokacija. Vemo, kje računalnik je in ker je lokacija za radio zelo pomembna, uporabniku prikažemo vsebine radiev v okolici. Tretja pomembna stvar pri radiu pa je živost, zato prikazujemo rezultate, ki jih predvajajo tisti hip, vsebine, ki sledijo v naslednjih desetih minutah ali tiste, ki so jih pravkar začeli predvajati. Algoritem je precej drugačen od Googlovega in je, tako menimo, pravi za radio.

Ali so vse radijske postaje, v predvajalniku jih je dostopnih več kot 300, sposobne pošiljati vse metapodatke o vsebinah. Za BBC je to najbrž enostavno, kaj pa za lokalne in majhne postaje, ki te tehnologije morda nimajo?

UK Radioplayer is at Radiodays Europe, marking our first birthday with a couple of announcements. Details in the session at 1515 #rde12

— Michael Hill (@RadioMikeHill) March 15, 2012

Da. Ko se pridružite Radio Playerju, tudi če ste majhna postaja, pomagamo, imamo samopostrežno spletno stran, kamor vnesete podatke o radiu, kot je na primer lokacija, žanr, ime, logotip in tako imajo vse postaje, tudi najmanjše, dobre določene osnovne metapodatke. Poleg tega nam mnogo postaj pošilja tudi podatke o programu, torej kaj trenutno predvajajo, za povrh pa dobivamo tudi podatke o predvajani glasbi. To utegne biti težavno za manjše radijske postaje, zato skušamo vsem pomagati po najboljših močeh. Postaja lahko to sporoča tudi v zapisu rss, kakor to počnejo za podcaste v iTunes, in te nato vnesemo v iskalno bazo. Ti podatki pridejo prav pri iskanju radia na zahtevo: ko uporabnik vnese iskalno besedo in klikne na rezultat, to zažene konzolo izbrane postaje in izbrano oddajo. Majhnim postajam je tako na voljo enostavna rešitev, podobna BBC-jevemu iPlayerju, to pa je domišljena tehnološka rešitev za poslušanje radia na zahtevo za zadnjih sedem dni. Majhne postaje lahko uporabljajo podobno rešitev z rss viri.

Omenili ste radio na zahtevo. Kakšen je delež poslušanja radia za nazaj v Veliki Britaniji?

Še vedno je zelo nizek. Celo na BBC-ju, ki ima na stotine, tisoče oddaj, radio v živo še vedno predstavlja okoli 80 odstotkov poslušanja. Radio je živ medij in tega ne smemo pozabiti. Karkoli si domislimo za radio, mora biti optimizirano za poslušanje v živo. Je pa radio na zahtevo priložnost, da radio raste, da ga naredimo bolj enostavnega in da še podaljšamo čas poslušanja. Te možnosti moramo poenostaviti. Uporabnike smo zmedli z besedami, kot so podcast, radio na zahtevo, avdio arhiv. Obstaja veliko načinov za ponovno poslušanje oddaj in večina jih je zapletenih. Radio player to skuša poenostaviti.

Strategi omenjajo, da bi morala komercialni in javni radio sodelovati, sploh, če je cilj skupen in je to dobro za rast radijskega trga. Se z RadioPlayerjem v Veliki Britaniji to dejansko dogaja?

Da, ko smo pred letom začeli, smo predvideli 3 do 4 milijone uporabnikov mesečno. To smo sklepali po podatkih, ki smo jih imeli o spletnih poslušalcih. En mesec po zagonu smo izmerili 5,7 milijonov poslušalcev, ob naslednji meritvi 6,7 milijona, zdaj pa imamo 7,1 milijona poslušalcev mesečno. Zagotovo smo bazo uporabnikov spletnega radia povečali, še bolj pomembno pa je to, da ti uporabniki zdaj poslušajo radio dlje časa. Tudi če poslušalec ne uporablja iskalnika ali ne določi najljubše postaje in ne izkoristi vseh možnosti, ki jih radioplayer ponuja, tudi če samo pride na stran radijske postaje in klikne poslušaj, je izkušnja konsistentna in zanesljiva. To pomeni, da se pogosteje vrača in posluša dlje časa.

Kaj pa UK RadioPlayer zunaj Velike Britanije?

Ena izmed presenetljivih stvari je zanimanje zanj in to s celega sveta, kar me je presenetilo. Po enem letu smo razvili model, ki ga lahko ponudimo drugim državam, če to želijo. Začeli smo pogajanja o licenčninah v več državah po svetu, nekaj več kot deset jih je, ki se pogovarjajo z nami, in pri ponudbi smo fleksibilni. Ponekod bi radi uporabljali le iskalnik ali delčke predvajalnika, drugo razvijajo sami; nekateri želijo celotno rešitev, ki jo lahko mi tudi upravljamo – možnosti so odprte. A v državi morajo radijske postaje vsaj delno sodelovati, da bi lahko takšno rešitev sploh predstavili. Če sodelovanja ni, če postaje ne znajo sesti za isto mizo, je rešitev, kot je RadioPlayer, zelo težko vpeljati.

Nam lahko poveste, kje se to že dogaja. Kje bo Radio Player še na voljo?

Lahko vam povem le, da smo končno podpisali pogodbo z Rusijo. Gre za velik in kompleksen trg, a so za isto mizo. Ruska akademija za radio je vplivna organizacija, ki za radio sprejema prave tehnološke odločitve. Mi predlagamo, vi pa se strinjajte glede tehnologije in tekmujte z vsebino. Tako bodo stroški digitalne distribucije nizki, ohranili pa boste tekmovalnost. Rusija je to prepoznala in želim si, da bi vam lahko naštel še vse druge države, s katerimi se dogovarjamo.


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

UK Radio Player

04.04.2012


UK Radio Player je enotna spletna rešitev za več kot 300 radijskih postaj v Veliki Britaniji. Snovalci enotnega radijskega predvajalnika so imeli v mislih  vmesnik, ki bi radijsko izkušnjo na spletu čim bolj poenostavil.

Na spletu je dostopnih več kot 10.000 radijskih postaj, a to je pravzaprav začetek težav. Ker radijske postaje uporabljajo lastne rešitve, je konsistentna in uporabniku prijazna izkušnja praktično nemogoča. Težavo rešuje prav Radio Player.

Britanski komercialni in javni radio sta se dogovorila o skupnem spletnem predvajalniku, ki ga bodo uporabljali vsi. Gre za posledico strateške odločitve, da je v korist rasti radijskega trga smiselno poenotiti tehnoloijo in tekmovati z vsebino. Leto po zagonu je gost direktor RadioPlayerja Michael Hill.

Osnovna zamisel RadioPlayer-ja je narediti spletni radio tako seksi kot Googlovo iskanje. To je kratek opis storitve, nam jo lahko še bolj podrobno opišete?

Niti ni toliko seksi kot enostavno. To je pomembna razlika. Ugotovili smo, da je veliko Britancev zmedenih glede radia na računalniku. Na spletnih straneh lahko poslušate deset tisoče postaj z vsega sveta, a to je težava. Iskanje ni enostavno. Le s težavo najdejo lokalno postajo, ki jo poznajo. Odlično pri radiu je, da ga vklopiš, zavrtiš gumb ali izbereš nastavljeno frekvenco in tvoja najljubša postaja je tam. Odločili smo se, da bi del te preprostosti prenesli na računalnik.

Radio Player omogoča iskanje – kako učinkovito je?

Zgradili smo lastni iskalnik, saj za radio ni bilo nobene dobre rešitve. Tudi Google pri iskanju radijskih vsebin sploh ne deluje. Začeli smo iz nič in zgradili iskalnik, ki upošteva tri stvari: vsebinsko ustreznost, ki prepoznava iskalne besede in temelji na ujemanju ključnih besed, naslednji kriterij pa je lokacija. Vemo, kje računalnik je in ker je lokacija za radio zelo pomembna, uporabniku prikažemo vsebine radiev v okolici. Tretja pomembna stvar pri radiu pa je živost, zato prikazujemo rezultate, ki jih predvajajo tisti hip, vsebine, ki sledijo v naslednjih desetih minutah ali tiste, ki so jih pravkar začeli predvajati. Algoritem je precej drugačen od Googlovega in je, tako menimo, pravi za radio.

Ali so vse radijske postaje, v predvajalniku jih je dostopnih več kot 300, sposobne pošiljati vse metapodatke o vsebinah. Za BBC je to najbrž enostavno, kaj pa za lokalne in majhne postaje, ki te tehnologije morda nimajo?

UK Radioplayer is at Radiodays Europe, marking our first birthday with a couple of announcements. Details in the session at 1515 #rde12

— Michael Hill (@RadioMikeHill) March 15, 2012

Da. Ko se pridružite Radio Playerju, tudi če ste majhna postaja, pomagamo, imamo samopostrežno spletno stran, kamor vnesete podatke o radiu, kot je na primer lokacija, žanr, ime, logotip in tako imajo vse postaje, tudi najmanjše, dobre določene osnovne metapodatke. Poleg tega nam mnogo postaj pošilja tudi podatke o programu, torej kaj trenutno predvajajo, za povrh pa dobivamo tudi podatke o predvajani glasbi. To utegne biti težavno za manjše radijske postaje, zato skušamo vsem pomagati po najboljših močeh. Postaja lahko to sporoča tudi v zapisu rss, kakor to počnejo za podcaste v iTunes, in te nato vnesemo v iskalno bazo. Ti podatki pridejo prav pri iskanju radia na zahtevo: ko uporabnik vnese iskalno besedo in klikne na rezultat, to zažene konzolo izbrane postaje in izbrano oddajo. Majhnim postajam je tako na voljo enostavna rešitev, podobna BBC-jevemu iPlayerju, to pa je domišljena tehnološka rešitev za poslušanje radia na zahtevo za zadnjih sedem dni. Majhne postaje lahko uporabljajo podobno rešitev z rss viri.

Omenili ste radio na zahtevo. Kakšen je delež poslušanja radia za nazaj v Veliki Britaniji?

Še vedno je zelo nizek. Celo na BBC-ju, ki ima na stotine, tisoče oddaj, radio v živo še vedno predstavlja okoli 80 odstotkov poslušanja. Radio je živ medij in tega ne smemo pozabiti. Karkoli si domislimo za radio, mora biti optimizirano za poslušanje v živo. Je pa radio na zahtevo priložnost, da radio raste, da ga naredimo bolj enostavnega in da še podaljšamo čas poslušanja. Te možnosti moramo poenostaviti. Uporabnike smo zmedli z besedami, kot so podcast, radio na zahtevo, avdio arhiv. Obstaja veliko načinov za ponovno poslušanje oddaj in večina jih je zapletenih. Radio player to skuša poenostaviti.

Strategi omenjajo, da bi morala komercialni in javni radio sodelovati, sploh, če je cilj skupen in je to dobro za rast radijskega trga. Se z RadioPlayerjem v Veliki Britaniji to dejansko dogaja?

Da, ko smo pred letom začeli, smo predvideli 3 do 4 milijone uporabnikov mesečno. To smo sklepali po podatkih, ki smo jih imeli o spletnih poslušalcih. En mesec po zagonu smo izmerili 5,7 milijonov poslušalcev, ob naslednji meritvi 6,7 milijona, zdaj pa imamo 7,1 milijona poslušalcev mesečno. Zagotovo smo bazo uporabnikov spletnega radia povečali, še bolj pomembno pa je to, da ti uporabniki zdaj poslušajo radio dlje časa. Tudi če poslušalec ne uporablja iskalnika ali ne določi najljubše postaje in ne izkoristi vseh možnosti, ki jih radioplayer ponuja, tudi če samo pride na stran radijske postaje in klikne poslušaj, je izkušnja konsistentna in zanesljiva. To pomeni, da se pogosteje vrača in posluša dlje časa.

Kaj pa UK RadioPlayer zunaj Velike Britanije?

Ena izmed presenetljivih stvari je zanimanje zanj in to s celega sveta, kar me je presenetilo. Po enem letu smo razvili model, ki ga lahko ponudimo drugim državam, če to želijo. Začeli smo pogajanja o licenčninah v več državah po svetu, nekaj več kot deset jih je, ki se pogovarjajo z nami, in pri ponudbi smo fleksibilni. Ponekod bi radi uporabljali le iskalnik ali delčke predvajalnika, drugo razvijajo sami; nekateri želijo celotno rešitev, ki jo lahko mi tudi upravljamo – možnosti so odprte. A v državi morajo radijske postaje vsaj delno sodelovati, da bi lahko takšno rešitev sploh predstavili. Če sodelovanja ni, če postaje ne znajo sesti za isto mizo, je rešitev, kot je RadioPlayer, zelo težko vpeljati.

Nam lahko poveste, kje se to že dogaja. Kje bo Radio Player še na voljo?

Lahko vam povem le, da smo končno podpisali pogodbo z Rusijo. Gre za velik in kompleksen trg, a so za isto mizo. Ruska akademija za radio je vplivna organizacija, ki za radio sprejema prave tehnološke odločitve. Mi predlagamo, vi pa se strinjajte glede tehnologije in tekmujte z vsebino. Tako bodo stroški digitalne distribucije nizki, ohranili pa boste tekmovalnost. Rusija je to prepoznala in želim si, da bi vam lahko naštel še vse druge države, s katerimi se dogovarjamo.


24.10.2019

Lahko ste kjer koli na svetu, pa nihče ne ve, kje v resnici ste

Tehnologija VPN je navidezno zasebno omrežje, praktična rešitev za računalnik in telefon, ki šifrira prometne podatke uporabnika. Z Marušo in Anžetom o prednostih, slabostih in uporabnosti VPN-jev debatira dr. David Jelenc s Fakultete za računalništvo in informatiko.


17.10.2019

Alternative Gmailu, ki jim je mar za zasebnost

Oktober je mesec kibernetske varnosti. Potem ko smo zamenjali brskalnik in iskalnik, Maruša, Anže in Aljoša iščejo še bolj varen in zaseben e-mail.


10.10.2019

Alternativni iskalniki

Oktober je mesec kibernetske varnosti! Odbita do bita v drugem delu trilogije išče varne in zasebne alternative znanim iskalnikom.


03.10.2019

Alternativni brskalniki

Oktober je mesec kibernetske varnosti! Odbita do bita zato išče varne in zasebne alternative znanim brskalnikom, iskalnikom in emailom. V prvi epizodi se Maruša, Anže in novinarski kolega z MMCja Aljoša Masten lotevajo brskalnikov, ker opažajo, da je svetovni splet na poti k enoličnosti. Googlov Chrome namreč zaseda že dvotretinski tržni delež.


26.09.2019

Alternativni splet

Iščemo alternative korporacijam, ki so v sodobnem svetu postale sinonim za svetovni splet. Ali sploh še kdo na spletu počne kaj družbenokoristnega?


19.09.2019

Mobilno prehranjevanje

Po mobilnem plačevanju Odbita do bita raziskuje še mobilno prehranjevanje. Aplikacije za dostavo hrane so zelo priljubljene in ponujajo odlično uporabniško izkušnjo, a primeri korporacij iz tujine kažejo predvsem na problematične oblike zaposlitve.


12.09.2019

Vse, kar ima kartica, ima tudi telefon, le da je zaščita še večja

Vsaj na videz se zdi, da živimo v prihodnosti, poslušalci Odbite do bita že nakupujejo brez denarnice, le s telefonom ali pametno uro. V prvi epizodi četrte sezone o sodobnih načinih plačevanja, uporabniški izkušnji, varnosti in tekmi s tujino z Marušo in Anžetom debatira Aleksander Kurtevski, direktor Bankarta.


27.06.2019

Redakcija svetuje: Youtube kanali

Odbita do bita v zadnji epizodi tretje sezone tradicionalno pred mikrofon povabi odbite sodelavce. Maruša, Anže, Gašper, Jan, Maja, Matevž in Matej tokrat priporočajo Youtube kanale.


20.06.2019

Trije odbiti novinarji, tri odbite teme!

Val 202 je praznoval skupaj s poslušalci! Maruša Kerec, Anže Tomić in Lenart J. Kučić so novo epizodo posneli pred publiko in debatirali o treh aktualnih temah: alternative za družabna omrežja, trgovinski spor med Kitajsko in ZDA ter Youtube Kids.


13.06.2019

Bližnjice na tipkovnici

Maruša in Anže si po upravljalnikih gesel in upravljalnikih odložišča, delavnik lajšata še z bližnjicami na tipkovnicami. S poslušalci odgovarjata na vprašanje, katere bližnjice na tipkovnici uporabljati in zakaj?


06.06.2019

WWDC 2019: iTunes še ni umrl

Applova razvojna konferenca je letos še posebej presenetila, pravijo udeleženci, izbrani novinarji in razvijalci iz vsega sveta. Po 18 letih se največje tehnološko podjetje na svetu poslavlja od aplikacije iTunes, ponuja zmogljiv računalnik, ki tudi zaradi cene ni namenjen množicam, organizira delavnice in nagovarja ženske. Maruša in Anže od daleč opazujeta dogajanje v Kaliforniji, s prizorišča se oglašata Katarina Lotrič, soustanoviteljica aplikacije Lake in tehnološki novinar Jason Snell.


30.05.2019

E-skiroji so veliko presenečenje v urbani mobilnosti

Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.


23.05.2019

Analiza trgovinskega spora med Googlom in Huaweijem

Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.


16.05.2019

2/2: Kakšen je splet po 30 letih?

Maruša Kerec, Anže Tomić in Matej Praprotnik debatirajo o svetu na spletu. Zakaj video ni ubil radia in kako je internet tradicionalne medije le še povzdignil?


09.05.2019

1/2: Vse najboljše svetovni splet!

Kako je internet v zadnjih tridesetih letih iz želje, da bo rešil človeštvo, postal pošast, ki bi jo radi krotili? Z Marušo in Anžetom debatirata Avgust Jauk in Tomi Dolenc z Arnesa.


25.04.2019

Kdo ali kaj so upravljalniki odložišča?

Maruša in Anže s poslušalci ugotavljata, zakaj so aplikacije, ki omogočajo lažje kopiranje, pomemben pisarniški pripomoček.


18.04.2019

3/3: Ne ločujemo več digitalnega in realnega, svetova sta prepletena

Kdaj naj otroci dostopajo do spleta, kako se straši pri vzgoji spopadajo s temnimi stranmi interneta? Boris Veler iz Logouta priporoča nekatera orodja in odsvetuje aplikacije za vohunjenje


11.04.2019

2/3: Otroci vplivneži

Odbita do bita v miniseriji debatira o naših najdražjih! Otroci vplivnežev so pogosto izpostavljeni kameri, kar lahko vpliva na njihovo prihodnost in zasebnost. Imamo pa v Sloveniji tudi otroke vplivneže, nekateri so od ranega otroštva zvezde profilov na Instagramu in Youtubu. Gostja: Tamara Langus, strokovnjakinja za spletni marketing in družabna omrežja


04.04.2019

1/3: Otroci vplivnežev

Je prav, da se dojenčki, otroci ali najstniki vplivnežev pojavljajo pred kamero in v oglasih? Odbita do bita o prihodnosti in zasebnosti izpostavljenih otrok debatira z dr. Sonjo Merljak Zdovc in Niko Veger.


21.03.2019

Taki incidenti nas streznijo

Ob uvedbi GDPR maja lani smo vsi zagnali paniko. Žal ne v praksi, ko bi morali bolj zavarovati spletne strani in dostope do podatkov. Kako in zakaj se je na Googlu znašlo toliko najobčutljivejših podatkov izolskih pacientov?


Stran 8 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov