Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
John Cohn je vodja razvoja na področju avtomatizacije in inženiringa v IBM-u, kjer že nekaj let razvijajo koncept pametnih mest. Gre za koncept, ko mesta za upravljanje uporabljajo sodobno tehnološko infrastrukturo.
Tako je mogoče vplivati na številne dejavnike in izboljšati kakovost bivanja. Najpogosteje tehnologije pametnih mest dvigajo kakovost zdravstvenih storitev, varnosti, upravljanja z energijo in javnega prometa.
Pri IBM-u si veliko obetajo od projekta Smarter planet. V Riu de Janeiru z IBM-ovo tehnologijo opazujejo promet in podatke združujejo s podrobno vremensko napovedjo.
Tako znajo napovedati natančnejše količine padavin in na podlagi tega predlagati ukrepe kot so preusmeritev prometa, evakuacije ob nevarnosti plazov in podobno. V prihodnosti bo podobnih sistemov še več.
Nihče ne želi biti zloben
Cohn je bil gost letošnjega IBM-ovega foruma v Portorožu. Dogodek je med drugim priložnost za razmislek o vplivu tehnoloških velikanov na družbo.
Zelo pogosto zaide razprava na področje javnega in zasebnega. John Cohn je vesel, da o zasebnosti na veliko razpravljamo, še posebej evropske vlade:
“Kršitev zasebnosti je težko vzeti nazaj. Resnično menim, da nima nihče namena biti zloben. Prišli smo do novega mejnika, ko ima informacija veliko vrednost. Še nikoli nismo živeli v informacijski ekonomiji in kot družba bomo še naprej sprejemali zelo dobre in zelo slabe odločitve.”
Internet spreminja vlogo znanja in dejstev. Dejstva so res dostopnejša, a hkrati manj zanesljiva in nič več le v domeni znanstvenikov. Odgovornost uporabnikov, ne virov, je postala, da dejstva preverjajo. Cohn je sicer prepričan, da bi pri preverjanju dejstev kmalu lahko pomagali računalniki.
Tviteraš, bloger, navdušenec nad omrežji
john just blogged: Tuesday night (late) – What the Heck ?: Greetings from Portaz in Slovenia.. I’m right at the … bit.ly/HHwqJg
— johncohnvt (@johncohnvt) April 4, 2012
John Cohn je tudi navdušen uporabnik družbenih omrežij in bloger:
“Pri družbenih omrežjih so res zanimive strani kot je make.com, posvečene ljudem, ki ustvarjajo in gradijo. To so bodisi odprtokodne programe bodisi praktični izumi. Ljudje izmenjujejo ideje in učenje je postalo enostavno. Če se želim naučiti pisati v Javi, ne potrebujem knjige, odgovore najdem na YouTube-u. To spremeni veliko stvari. Zelo je v pomoč otrokom.”
Google najboljši zaposlovalec, a kje je IBM?
Revija Forbes vsako leto objavi seznam 100 najboljših podjetij, pri katerih je dobro delati. Na prvem mestu v letu 2011 je internetni velikan Google.
Podjetja IBM ni na seznamu, a John Cohn ni pretirano razočaran. Po njegovem ima tudi IBM nekaj izrazitih prednosti, med drugim zelo raznoliko in globalno skupnost strokovnjakov, ki so strpni do novih idej.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
John Cohn je vodja razvoja na področju avtomatizacije in inženiringa v IBM-u, kjer že nekaj let razvijajo koncept pametnih mest. Gre za koncept, ko mesta za upravljanje uporabljajo sodobno tehnološko infrastrukturo.
Tako je mogoče vplivati na številne dejavnike in izboljšati kakovost bivanja. Najpogosteje tehnologije pametnih mest dvigajo kakovost zdravstvenih storitev, varnosti, upravljanja z energijo in javnega prometa.
Pri IBM-u si veliko obetajo od projekta Smarter planet. V Riu de Janeiru z IBM-ovo tehnologijo opazujejo promet in podatke združujejo s podrobno vremensko napovedjo.
Tako znajo napovedati natančnejše količine padavin in na podlagi tega predlagati ukrepe kot so preusmeritev prometa, evakuacije ob nevarnosti plazov in podobno. V prihodnosti bo podobnih sistemov še več.
Nihče ne želi biti zloben
Cohn je bil gost letošnjega IBM-ovega foruma v Portorožu. Dogodek je med drugim priložnost za razmislek o vplivu tehnoloških velikanov na družbo.
Zelo pogosto zaide razprava na področje javnega in zasebnega. John Cohn je vesel, da o zasebnosti na veliko razpravljamo, še posebej evropske vlade:
“Kršitev zasebnosti je težko vzeti nazaj. Resnično menim, da nima nihče namena biti zloben. Prišli smo do novega mejnika, ko ima informacija veliko vrednost. Še nikoli nismo živeli v informacijski ekonomiji in kot družba bomo še naprej sprejemali zelo dobre in zelo slabe odločitve.”
Internet spreminja vlogo znanja in dejstev. Dejstva so res dostopnejša, a hkrati manj zanesljiva in nič več le v domeni znanstvenikov. Odgovornost uporabnikov, ne virov, je postala, da dejstva preverjajo. Cohn je sicer prepričan, da bi pri preverjanju dejstev kmalu lahko pomagali računalniki.
Tviteraš, bloger, navdušenec nad omrežji
john just blogged: Tuesday night (late) – What the Heck ?: Greetings from Portaz in Slovenia.. I’m right at the … bit.ly/HHwqJg
— johncohnvt (@johncohnvt) April 4, 2012
John Cohn je tudi navdušen uporabnik družbenih omrežij in bloger:
“Pri družbenih omrežjih so res zanimive strani kot je make.com, posvečene ljudem, ki ustvarjajo in gradijo. To so bodisi odprtokodne programe bodisi praktični izumi. Ljudje izmenjujejo ideje in učenje je postalo enostavno. Če se želim naučiti pisati v Javi, ne potrebujem knjige, odgovore najdem na YouTube-u. To spremeni veliko stvari. Zelo je v pomoč otrokom.”
Google najboljši zaposlovalec, a kje je IBM?
Revija Forbes vsako leto objavi seznam 100 najboljših podjetij, pri katerih je dobro delati. Na prvem mestu v letu 2011 je internetni velikan Google.
Podjetja IBM ni na seznamu, a John Cohn ni pretirano razočaran. Po njegovem ima tudi IBM nekaj izrazitih prednosti, med drugim zelo raznoliko in globalno skupnost strokovnjakov, ki so strpni do novih idej.
Dostop do interneta bi moral biti osnova socialne države, pravi Katja K. Ošljak. Med epidemijo spletna orodja uporablja kot učenka (na tečaju japonščine), kot mentorica otrokom, ki spoznavajo programiranje in kot predavateljica pri predmetu Internetni praktikum na FDV.
Miniserijo o zloglasnem mobilnem omrežju 5G zaokrožujemo z vseprisotnimi teorijami zarote. Mladi raziskovalec na FDV Nejc Slukan ugotavlja, da so bili tehnološki skeptiki neupravičeno kritični že do omrežja 3G in 4G.
Novosti v primerjavi z omrežjem 4G (še) ni veliko, smo ugotovili v prvem delu miniserije o zloglasnem omrežju 5G. Debato nadaljujemo in se sprašujemo, zakaj so razlike pri vzpostavitvi omrežja tako velike med državami in od česa je odvisno, kdaj bo Slovenija dobila najzmogljivejšo različico omrežja 5G. Tokrat z mobilnima operaterjema Telekom Slovenija in A1 Slovenija.
5G je zaenkrat preveč podoben omrežju 4G, da bi lahko govorili o novi generaciji mobilnega omrežja, pravi dr. Boštjan Batagelj s Fakultete za elektrotehniko. Novosti ni veliko, se pa sprašujemo kaj prinašajo in zakaj vzbujajo skrb?
Maruša, Anže in Matej debatirajo o napadih na spletu. Zakaj smo še vedno leni in malomarni? Sprašujejo se, če se splača biti prvi, če vemo, da vse naslednje generacije naprav ali storitev izboljšujejo uporabniško izkušnjo in iščejo uporabne vrednosti tehnologije NFC.
Apple ni presenetil z dovršeno in estetsko predstavitvijo, a si za vse sprecifikacije telefona pripisuje preveč zaslug. Ker cel tehnološki svet v zadnjem tednu govori o najnovejših modelih iPhona, smo tudi mi debatirali o iPhonu 12, igranju iger v oblaku in vislicah, znani analogni igri, ki je postala digitalna.
Nina Pejič je mlada raziskovalka, ki v ospredje raziskovanja postavlja Kitajsko in se navdušuje nad novimi tehnologijami. Zato v novi epizodi debatiramo o odnosu Slovenije do podjetja Huawei; slovenska vlada je namreč kitajskega giganta označila za dobavitelja z visokim tveganjem, o tem, kako so Kitajci s tehnologijami (nadzora) zamejili širjenje koronavirusa ter o mitih in resnicah, ki veljajo za Kitajce in kitajsko tehnološko družbo.
O LinkedInu, ki uvaja priljubljeno storitev stories. Kaj je na video zgodbah, ki izginejo po 24-ih urah tako privlačnega, da bi slavne storije imelo tudi najbolj neprivlačno omrežje na svetu? O trendih v vplivnostnem marketingu. Čeprav je še vedno pomembno štetje sledilcev in všečkov, vedno bolj izstopajo nano in mikro vplivneži z nagovarjanjem nišne publike; ter o jesenskih novostih. Je Google obupal nad telefonom Pixel in kaj prinaša nov pripomoček za pametnejšo televizijo - Chromecast?
Maruša in Anže z gosti debatirata o aktualnih tehnoloških temah doma in v svetu. Pomaga jima Boštjan Napotnik, ki piše oglase, blog in kuharske knjige. O Tik Toku, ki je vse pogosteje predmet resnih debat, čeprav ga nihče ne razume dobro. O uporabniški izkušnji, nagovarjanju mladih in trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko, ki s politikami vse bolj vpliva na uporabe tehnologij; o uporabnosti kulinaričnih blogov in zgodovini hrane na spletu; ter o virtualnem spremljanju realnih športnih tekem v obdobju epidemije. Zakaj je gledalce bolj navdušila liga NBA kot liga prvakov?
Maruša in Anže z gosti debatirata o aktualnih tehnoloških temah doma in v svetu. V prvi epizodi pete sezone jima pomaga kolega novinar in televizijski voditelj Igor E. Bergant. O Facebooku, ki se brani tudi z novicami, da je odstranil 13 računov, povezanih z rusko Agencijo za raziskovanje interneta, ki so širili propagando, lažne novice in se v preteklosti že vpletali v volitve, o najpopularnejši videoigri na svetu Fortnite, ki je v sporu z Applom in Googlom, ker meni, da delitev dobička v njunih spletnih trgovinah ni pravična in o pripomočku, napravi ali aplikaciji, ki je zaznamovala digitalno poletje 2020.
Zadnja epizoda sezone tradicionalno ponuja odbita priporočila. Kateri digitalni pripomočki, aplikacije, podkasti, serije ali filmi so navdušili valovsko multimedijsko redakcijo?
Odbita do bita še zadnjič preverja spremembe, ki so jih po vmešavanju Appla in Googla uvedle države v Evropski uniji. Katere države so bile uspešne pri uvedbi aplikacij za sledenje okuženim s koronavirusom in kaj bi lahko uporabljali v Sloveniji v morebitnem drugem valu okužb?
Dr. Jure Leskovec je profesor na ugledni ameriški Univerzi Stanford. Kako se je na koronakrizo odzvala Silicijeva dolina in kako tehnološki giganti razmišljajo ob aktualni zdravstveni in politični krizi v svetu?
E-pošta je že desetletja namenjena resnim, službenim temam. Spletna družabna omrežja pa tudi zaradi videza in številnih možnosti dajejo občutek bolj sproščene in osebne komunikacije.
Med karanteno smo ugotovili, da ima uporabno vrednost tudi oprema, ki je ponavadi ležala v predalu, na primer spletne kamere ali naglavni mikrofoni. Zaradi šolanja in dela od doma so številne spletne trgovine po svetu celo poročale o razprodaji opreme, ki omogoča komunikacijo na daljavo. Kako izbrati dober domač mikrofon in spletno kamero in kako svoj pametni telefon spremeniti v delujoč mikrofon ali kamero?
Zakaj nekateri optiki prodajajo očala, ki naj bi pomagala proti modri svetlobi, če drugi opozarjajo, da gre samo za marketinško potezo?
Evropa hiti z vzpostavitvijo aplikacij za sledenje uporabnikom, ki so okuženi s koronavirusom. Kot se je pokazalo v zadnjih dveh mesecih enotne rešitve ni mogoče najti, zato sta se vmešala še tehnološka velikana Apple in Google. Lahko torej mobilne aplikacije rešijo poletne dopuste ali nam zagotovijo varnejšo, zdravo prihodnost?
Kaj počne etični heker? Kako najti mejo med dovoljenimi in kaznivimi vdori v računalniške sisteme in aplikacije? In zakaj so omrežja v korona dobi bolj ranljiva? Odgovarja pionir etičnega hekerstva pri nas, Milan Gabor.
Maruša in Anže testirata spomladanske novosti in se sprašujeta kakšen bo telefonski trg 2020 zaradi pandemije koronavirusa? "Posledice nedvomno bodo," pravi tehnološki novinar Dan Moren.
Na vprašanja o teorijah zarote, tehnološkem nadzoru državljanov in družabnih omrežjih, ki se prvič v zgodovini odzivajo na lažne novice, odgovarja novinarski kolega Lenart J. Kučić.
Neveljaven email naslov