Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
John Cohn je vodja razvoja na področju avtomatizacije in inženiringa v IBM-u, kjer že nekaj let razvijajo koncept pametnih mest. Gre za koncept, ko mesta za upravljanje uporabljajo sodobno tehnološko infrastrukturo.
Tako je mogoče vplivati na številne dejavnike in izboljšati kakovost bivanja. Najpogosteje tehnologije pametnih mest dvigajo kakovost zdravstvenih storitev, varnosti, upravljanja z energijo in javnega prometa.
Pri IBM-u si veliko obetajo od projekta Smarter planet. V Riu de Janeiru z IBM-ovo tehnologijo opazujejo promet in podatke združujejo s podrobno vremensko napovedjo.
Tako znajo napovedati natančnejše količine padavin in na podlagi tega predlagati ukrepe kot so preusmeritev prometa, evakuacije ob nevarnosti plazov in podobno. V prihodnosti bo podobnih sistemov še več.
Nihče ne želi biti zloben
Cohn je bil gost letošnjega IBM-ovega foruma v Portorožu. Dogodek je med drugim priložnost za razmislek o vplivu tehnoloških velikanov na družbo.
Zelo pogosto zaide razprava na področje javnega in zasebnega. John Cohn je vesel, da o zasebnosti na veliko razpravljamo, še posebej evropske vlade:
“Kršitev zasebnosti je težko vzeti nazaj. Resnično menim, da nima nihče namena biti zloben. Prišli smo do novega mejnika, ko ima informacija veliko vrednost. Še nikoli nismo živeli v informacijski ekonomiji in kot družba bomo še naprej sprejemali zelo dobre in zelo slabe odločitve.”
Internet spreminja vlogo znanja in dejstev. Dejstva so res dostopnejša, a hkrati manj zanesljiva in nič več le v domeni znanstvenikov. Odgovornost uporabnikov, ne virov, je postala, da dejstva preverjajo. Cohn je sicer prepričan, da bi pri preverjanju dejstev kmalu lahko pomagali računalniki.
Tviteraš, bloger, navdušenec nad omrežji
john just blogged: Tuesday night (late) – What the Heck ?: Greetings from Portaz in Slovenia.. I’m right at the … bit.ly/HHwqJg
— johncohnvt (@johncohnvt) April 4, 2012
John Cohn je tudi navdušen uporabnik družbenih omrežij in bloger:
“Pri družbenih omrežjih so res zanimive strani kot je make.com, posvečene ljudem, ki ustvarjajo in gradijo. To so bodisi odprtokodne programe bodisi praktični izumi. Ljudje izmenjujejo ideje in učenje je postalo enostavno. Če se želim naučiti pisati v Javi, ne potrebujem knjige, odgovore najdem na YouTube-u. To spremeni veliko stvari. Zelo je v pomoč otrokom.”
Google najboljši zaposlovalec, a kje je IBM?
Revija Forbes vsako leto objavi seznam 100 najboljših podjetij, pri katerih je dobro delati. Na prvem mestu v letu 2011 je internetni velikan Google.
Podjetja IBM ni na seznamu, a John Cohn ni pretirano razočaran. Po njegovem ima tudi IBM nekaj izrazitih prednosti, med drugim zelo raznoliko in globalno skupnost strokovnjakov, ki so strpni do novih idej.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
John Cohn je vodja razvoja na področju avtomatizacije in inženiringa v IBM-u, kjer že nekaj let razvijajo koncept pametnih mest. Gre za koncept, ko mesta za upravljanje uporabljajo sodobno tehnološko infrastrukturo.
Tako je mogoče vplivati na številne dejavnike in izboljšati kakovost bivanja. Najpogosteje tehnologije pametnih mest dvigajo kakovost zdravstvenih storitev, varnosti, upravljanja z energijo in javnega prometa.
Pri IBM-u si veliko obetajo od projekta Smarter planet. V Riu de Janeiru z IBM-ovo tehnologijo opazujejo promet in podatke združujejo s podrobno vremensko napovedjo.
Tako znajo napovedati natančnejše količine padavin in na podlagi tega predlagati ukrepe kot so preusmeritev prometa, evakuacije ob nevarnosti plazov in podobno. V prihodnosti bo podobnih sistemov še več.
Nihče ne želi biti zloben
Cohn je bil gost letošnjega IBM-ovega foruma v Portorožu. Dogodek je med drugim priložnost za razmislek o vplivu tehnoloških velikanov na družbo.
Zelo pogosto zaide razprava na področje javnega in zasebnega. John Cohn je vesel, da o zasebnosti na veliko razpravljamo, še posebej evropske vlade:
“Kršitev zasebnosti je težko vzeti nazaj. Resnično menim, da nima nihče namena biti zloben. Prišli smo do novega mejnika, ko ima informacija veliko vrednost. Še nikoli nismo živeli v informacijski ekonomiji in kot družba bomo še naprej sprejemali zelo dobre in zelo slabe odločitve.”
Internet spreminja vlogo znanja in dejstev. Dejstva so res dostopnejša, a hkrati manj zanesljiva in nič več le v domeni znanstvenikov. Odgovornost uporabnikov, ne virov, je postala, da dejstva preverjajo. Cohn je sicer prepričan, da bi pri preverjanju dejstev kmalu lahko pomagali računalniki.
Tviteraš, bloger, navdušenec nad omrežji
john just blogged: Tuesday night (late) – What the Heck ?: Greetings from Portaz in Slovenia.. I’m right at the … bit.ly/HHwqJg
— johncohnvt (@johncohnvt) April 4, 2012
John Cohn je tudi navdušen uporabnik družbenih omrežij in bloger:
“Pri družbenih omrežjih so res zanimive strani kot je make.com, posvečene ljudem, ki ustvarjajo in gradijo. To so bodisi odprtokodne programe bodisi praktični izumi. Ljudje izmenjujejo ideje in učenje je postalo enostavno. Če se želim naučiti pisati v Javi, ne potrebujem knjige, odgovore najdem na YouTube-u. To spremeni veliko stvari. Zelo je v pomoč otrokom.”
Google najboljši zaposlovalec, a kje je IBM?
Revija Forbes vsako leto objavi seznam 100 najboljših podjetij, pri katerih je dobro delati. Na prvem mestu v letu 2011 je internetni velikan Google.
Podjetja IBM ni na seznamu, a John Cohn ni pretirano razočaran. Po njegovem ima tudi IBM nekaj izrazitih prednosti, med drugim zelo raznoliko in globalno skupnost strokovnjakov, ki so strpni do novih idej.
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov