Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
Januarski CES je največji sejem zabavne elektronike na svetu in velja za enega največjih dogodkov na tehnološkem koledarju. Letos izpostavlja tehnologije za zdravje, električno mobilnost in vse vrste in oblike zaslonov. Iz Las Vegasa se oglaša Nika Kramžar, vodja marketinga podjetja Chipolo, enega redkih slovenskih podjetij, ki vsako leto razstavlja na Cesu. Podjetje Chipolo je že leta znano po pametnem obesku, ki sledi ključem ali drugim predmetom, Apple pa se je s svojo različico obeska na trgu pojavil šele pred kratkim. Hkrati so pot v aplikacijo Find My odprli tretjim podjetjem, tudi Slovencem. V aktualni epizodi o sodelovanju z velikimi in podobnih pomembnih odločitvah, originalnosti in varnosti. Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Del odbite decembrske tradicije je letni pregled telefonskega trga. Kot vsako leto doslej se Maruša in Anže ozirata na telefonski trg v letu 2021. V različnih cenovnih razredih iščeta kakovostni nakup in se sprašujeta: kam je šlo navdušenje nad novimi telefoni, kako dostopni so postali upogljivi zasloni in zakaj so nekateri veliki nad telefoni obupali? Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita
Praznujemo čas vroče čokolade, kavča in gledanja v zaslon. Katere serije ali filmi imajo odbito vsebino in so nam ostali v spominu. Priporočila smo razdelili v tri kategorije: aktualni ali komercialni predlogi, alternativni ali indie predlogi in ultimativni (nujno jih morate videti) predlogi, ki v izmišljenih vsebinah napovedujejo resnično življenje tehnologije ali vpliv nanjo.
Netflix, ki ga zadnji dve desetletji poznamo kot izjemno uspešnega ponudnika pretočnih storitev, se po serijah in filmih podaja na področje iger. Zakaj? In komu naj bi bile v svetu, ki je poln resne konkurence, igre namenjene? Če ne resnim igralcem, morda resnim gledalcem, ki smo navezani na uspešne serije in filme? Kako gre tradicionalni umetnosti v sodobnem svetu, kaj je digitalno slikarstvo in kam gre? In zakaj še vedno iščemo alternative uradni aplikaciji za uporabo omrežja Twitter? Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita
Strokovna sodelavka Podiplomske šole ZRC Sazu Tiva Vlaj deli izkušnjo slovenske institucije, ki je ostala brez računa na Facebooku, čeprav uredniki Facebook strani niso naredili napake. Razlog? Algoritmi niso znali razbrati, da gre pri napovedovanju dogodka za kritiko razvpite skupine Qanon, ki širi teorije zarote. Govorimo tudi o nadzoru otrok in odraslih pri uporabi domačih naprav z zasloni in odgovarjamo na vprašanje poslušalca, kaj narediti s podvojenimi fotografijami v digitalnem albumu? Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita
Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita Podjetje Facebook se je preimenovalo v podjetje Meta, ki obljublja revolucijo, čeprav ideje o metaverzumu niso nove. Debatiramo tudi o telefonih podjetja Honor, ki se je ločilo od matičnega podjetja Huawei. So kitajska podjetja našla obvod v boju s trgovinsko vojno? Aljaž Potočnik priporoča težko pričakovano igro Elden ring režiserja igre Hidetaka Miyazakija in romanopisca fantazij Georgea R. R. Martina.
Zakaj Applovi procesorji M1 tako izstopajo? Gre za arhitekturo ARM, ki je prisotna v vseh tablicah in telefonih. Prvič se je zgodilo, da so se takšni čipi znašli v računalniku. Kaj morajo narediti podjetja, ki se desetletja ukvarjajo s procesorji, da bodo obstala in sledila zmogljivejšim? Sprašujemo se tudi, kakšni so novi Pixli, zakaj so tako nedostopni in kakšne možnosti za zmago ima slovenski zavod pri tožbi proti podjetju Apple.
Aleš Jurca je zaposlen kot vodja raziskav v podjetju Volumental. Švedsko podjetje nagovarja uporabnike, ki želijo športne superge po svoji meri. S 3D čitalci v več kot 2500 trgovinah po svetu lahko natačno izračunajo, v kateri znamki superg se boste počutili najbolje. V ugledni reviji Nature scientific reports so objavili raziskavo, v kateri so zajeli 1,2 milijona stopal.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Kako razmišljajo tehnološko razvite države? Kako tehnološka podjetja? Kako digitalizirati storitve? Kako živeti brez gotovine? Kako so se po pandemiji spremenili delovni procesi? Odbita do bita v naslednjih tednih ponuja prakse iz Švedske in Estonije. Službeno potovanje Maruša in Anže začenjata doma. S Tjašo Saje, ki se je po letih bivanja v Londonu, Oslu in Stockholmu preselila nazaj v Slovenijo. O mitih in resnicah o tehnologiji, o tem kako delujejo in razmišljajo največji in o osebni številki Švedov, ki odpira vsa virtualna vrata.
Nataša Briški je novinarka, ustvarjalka podkastov in urednica portala Metina lista. Sprašujemo se, zakaj so novice potrumpovske dobe sestavljene iz tvitov, zakaj se obstoj manjšim neodvisnim medijem izplača, in priporočamo Netflixovo serijo Clickbait.
V Kinu Šiška smo posneli zadnjo epizodo pete sezone. Klara Zupančič in Lenart J. Kučić o evoluciji glasbe in (revolucionarnih?) pretočnih storitvah za poslušanje glasbe.
Maruša in Anže s kolegi spletne redakcije Vala 202 tradicionalno ponujata digitalna poletna priporočila.
Mednarodni olimpijski komite je letos aprila sporočil, da pripraviljajo pet e-športnih prireditev v sklopu Olimpijskih iger v Tokiu. Zadnje večje prvenstvo v igranju videoigre Fortnite je sicer potekalo na razprodanem teniškem stadionu v New Yorku leta 2019. So e-športi primerni za velika tekmovanja v živo in kdaj bi lahko postali del olimpijskih iger? Kakšna je digitalna prezenca športnih panog? Kako uspešni so klubi in športni zvezdniki pri nagovarjanju navijačev prek spleta? Slavko Jerič priporoča televizijsko serijo Mare of Easttown in valovske Zvočne dnevnike.
Prvega julija začne veljati napovedana evropska direktiva, ki uvaja zaračunavanje davka za vse spletne nakupe. Spletni nakupi poceni in priljubljenih izdelkov iz npr. kitajskih spletnih trgovin in iz preostalih držav tretjega sveta bodo dražji in bolj zapleteni. Na telefone končno spet nameščamo aplikacije za iskanje počitnic. Po vsej zmedi v letu 2020: kdaj naj so potrošniki previdni in kako potovanja izbira vedno previden Matjaž Jakin?
Lahko premium različica Twitterja vpliva na ugled družabnega omrežja, ki ima težave z lažnimi uporabniškimi računi in novicami? Koga vabijo v elitno družbo in kaj bo ponujal Twitter Blue za tri dolarje na mesec? V drugi temi se čudimo novici o cevovodu, ki z gorivom oskrbuje dobršen del vzhodne obale Združenih držav, saj se je ustavil zaradi kibernetskega napada. Ljudje so zaradi strahu pred pomanjkanjem z gorivom polnili tudi kartonaste škatle in plastične vrečke. Davorin Pavlica na koncu pripoveduje zgodbo o tem, kako se je srečal z internetom.
Odbita do bita je sodelovala na letošnji študentski marketinški konferenci Fanfara. Spraševali smo se, kako spremembe vplivajo na življenje in tehnologijo.Spremembe so nujne za napredek. Podjetja so v zadnjem letu dosegla za šest let sprememb na digitalnem področju. Virtualnemu svetu pa so se morale prilagoditi tudi panoge, ki načeloma ne morejo živeti brez realnega občinstva.
Neveljaven email naslov
