Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
Obnova avtorskega prava v Evropi je nujna, zadnja direktiva je z leta 2001, a predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu dviga precej prahu. Reforma je sicer nujna, a strokovnjaki opozarjajo, da evropski poslanci s slabimi odločitvami lahko obdavčijo in cenzurirajo internet. V Odbiti do bita o zloglasnih členih predloga direktive, največ pozornosti sta dobila 11. in 13. člen, dr. Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino) in Maja Cimerman (Inštitut Danes je nov dan).
Kričeča sporočila na spletnih straneh, ki zakrivajo vsebino, video oglasi, ki se samodejno predvajajo, predolgi e-maili, ki jih nihče ne bere, sledilci v brskalniku, ki nabirajo vaše podatke, nepregledna množica objav na družabnih omrežjih in vse ostale stvari, ki vas motijo na spletu! Kako slabe prakse s spleta spremeniti v dobre in prijazne uporabniku? Na Websi dnevu sta Maruša in Anže debatirala z Nino Kožar, strokovnjakinjo za digitalno komuniciranje in Dejanom Verčičem, profesorjem in predstojnikom Oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Evropska komisija od 1. septembra narekuje uporabo LED žarnic. Zagotovo so bolj varčne, lahko so pa tudi pametnejše. Odbita do bita v pametni dom dodaja test pametnih LED žarnic. Zakaj je na voljo 16 milijonov barvnih odtenkov, kako z uporabo pametne luči prelisičiti vlomilce in zakaj vgrajen zvočnik ni najboljša ideja, le marketinški trik.
Odbita do bita se vrača z dopusta, digitalne fotografije bo shranila v oblak in poskrbela za varnoste kopije. Kaj pa spomini, ki so analogni? Zakaj in kako bi jih digitalizirali? Digitalizacija videokaset in fotografij je shramba za nedoločen čas. Omogoča tudi lažjo selekcijo albumov, s prepoznavo obrazov in motivov.
V 38. epizodah je med septembrom 2017 in junijem 2018 sodelovalo približno 40 strokovnjakov iz različnih področij ter ogromno poslušalcev, ki so Odbito do bita ustvarjali z izkušnjami. V zadnji epizodi se spletna ekipa Vala 202 ozira po aplikacijah, napravah in storitvah, ki so navdušili v minuli odbiti sezoni. Sodelujejo Nejc Jemec, Gašper Andrinek, Maja Stepančič in Matej Praprotnik. Gostitelja podkasta sta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Med e-bralniki res izstopata Amazon in Kobo, ampak tudi manjša podjetja ponujajo dobre, ugodnejše alternative. Najpomembnejša lastnost dobrega e-bralnika je osvetlitev zaslona. O e-knjigah pred poletno sezono z Marušo Kerec in Anžetom Tomićem razpravljajo tudi bralci in ustvarjalci spletne knjižnice Biblos.
Kako približati računalniška znanja mladim, spremeniti mišljenje o geekih, ki so zaprti v temne sobe in kakšne so razlike med Evropo in Ameriko pri nagovarjanju žensk za programiranje. Gostji Odbite do bita sta Katja Koren Ošljak, ambasadorka Evropskega tedna programiranja in Jennifer Wadella, programerka, ustanoviteljica številnih delavnic v Kansas Cityju. Gostitelja podkasta: Maruša Kerec in Anže Tomić
Kakšna je politična kampanja na spletu? V tednu pred volitvami se obljubam in obrazom, ki ponujajo boljšo prihodnost ne morete izgoniti. Na spletnih družabnih omrežjih stranke, kandidati in volilvci letos razpravljajo s ključnikom #volitve2018. Odbita do bita s pomočjo orodja Crowdtangle analizira objave političnih strank na spletu. Matej Praprotnik, Anže Tomić in Maruša Kerec ugotavljajo, da izstopata (hiper)aktivnost in ekstremnost.
We Are Developers je konferenca, ki jo organizirajo od leta 2015. Na Dunaju se je tudi letos zbralo približno 8.000 ljudi iz 70 držav. Namenjena je razvijalcem in programerjem, letos se je posvečala tudi avtonomnosti avtomobilov, tehnologiji veriženja blokov, izgorelosti, etiki in celo prihodnosti medijev. Zvezda konference je bil soustanovitelj podjetja Apple Steve Wozniak, ki odgovarja, da je današnja tehnologija res umetna, ni pa inteligentna.Slišali boste tudi Slovenca, ki je predaval na velikem odru konference. Gostitelja podkasta sta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Maruša Kerec in Anže Tomić plačujeta digitalno s skeniranjem položnic v aplikaciji mobilne banke! Čeprav je tak način plačevanja stroškov hiter in priročen, ugotavljata, da lahko položnice prejmeš tudi v e-račun, ne samo na e-naslov.
Slovenec Mihael Mehle je svetovno znani profesionalni igralec videoigre League Of Legends. Pri 17. letih se je skupaj s trenerji, športnimi prishologi in soigralci preselil v Berlin. V igričarskem svetu mu je ime Mikyx, po poklicu je e-športnik. V svet e-športa vas vabi tudi poznavalec in ustvarjalec videoiger Sergej Hvala, gostitelja podkasta sta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Svetovni spletni fenomen, ki ponuja neposredni video prenos igranja računalniških iger, je priljubljen predvsem med mladimi v Ameriki, Twitch sceno imamo tudi v Sloveniji. Odbita gosti uspešna slovenska Twitch streamerja: Dino Hajderovič – Dinotti (13.000 sledilcev) se z igranjem iger preživlja, Alja Gracej – FoxyGirlPlaying (8.000 sledilcev) igro League of Legends igra za zabavo. Gostitelja podkasta: Maruša Kerec in Anže Tomić
Brazilija z več kot 200 milijoni prebivalcev je velik medijski trg brez internetne nevtralnosti. Ničelne tarife mobilnih operaterjev so povdzignile WhatsApp v najbolj razširjeno aplikacijo, ta pa je postala tudi pomemben vir novic, celo lažnih. Facebook, ki ima v lasti WhatsApp, sicer poudarja, da želi biti partner dobremu novinarstvu in mačeha lažnim novicam. Največji brazilski časopis Folha de Sao Paulo pa v takšnem partnerstvu ne vidi več koristi. Odločili so se, da na svoji Facebook strani – ki ima kar 6 milijonov sledilcev – ne bodo več objavljali. Nepredvidljivi algoritmi niso naklonjeni niti dobremu novinarstvu niti poslovnemu modelu, razlaga vodja digitalne redakcije Camila Marques. Novice pišejo za naročnike, ne za uporabnike Facebooka.
V Sloveniji po večini obravnavamo preprodajo elektronskih naslovov in podjetja, ki so uporabnikom ponujala popuste v zameno za e-maile svojih prijateljev. Kako je s preprodajo Facebook strani? Maruša Kerec in Anže Tomić sta pred mikrofon povabila Nino Kožar, strokovnjakinjo za digitalno komuniciranje, in Matjaža Drev, državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov.
V prejšnji epizodi ste spoznali pametne asistente, ki ob pomoči umetne inteligence odgovarjajo na vprašanja, naročajo pico, prižgejo televizijo, zavrtijo vašo najljubšo skladbo … V drugem delu se Maruša Kerec in Anže Tomić sprašujeta, kako stroj naučiti pameti? Gost: Marko Grobelnik, raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožefa Štefana
Maruša Kerec v studiu Vala 202 gosti novinarja in poznavalca tehnologija Lenarta J. Kučića. Sprašujeta se, kako je prišlo do zlorabe osebnih podatkov 50 milijonov uporabnikov Facebooka.
Pametni asistenti so najhitreje rastoča tehnologija, ki smo jo kadar koli videli. Statistika pravi, da ljudje zaradi pametnih avdionaprav poslušajo več podkastov, glasbe, govornih vsebin in avdioknjig kot včasih. V Združenih državah je 61 odstotkov uporabnikov pametni zvočnik celo označilo za prijatelja, za nekoga, s katerim se lahko družiš in pogovarjaš. Maruša Kerec, Anže Tomić in Matej Praprotnik testirajo Google Home, Apple Siri in Amazonovo Alexo in se sprašujejo, kako ameriški pametni zvočniki delujejo doma v Sloveniji.
Vrnitev "neumne" Nokie, manj razgaljenih hostes zaradi gibanja #MeToo in veliko pameti. Kaj je ponudil letošnji MWC v Barceloni? Gost: Matjaž Ropret Gostitelja: Maruša Kerec in Anže Tomić
Po epizodah o Facebooku in Instagramu, Odbita do bita ugotavlja, da ima težave tudi Twitter. Postal je agresiven in zamorjen. Če ne bi bilo Twitter predsednika, bi imel danes Twitter resne težave z obstojem. Gost je Denis Oštir, gostitelja pa Maruša Kerec in Anže Tomić.
Dobrodošli v svet čudovitih fotografij in lepega vremena! Instagram po zgledu velikega brata Facebooka skrbi le za algoritme in oglase, vedno manj za uporabnika. Zadnja leta so prvotnega pomena ključniki in vplivneži, drugotnega pa vsebina. Gostja podkasta je svetovalka za komuniciranje na družbenih omrežjih Tamara Langus, gostitelja sta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Neveljaven email naslov
