Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom dosegel hitrost 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s hitrostjo 1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.
Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom dosegel hitrost 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s hitrostjo 1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.
Prihodnost bo pametna. Morda celo preveč, ugotavlja Matjaž Ropret, novinar Dela, ki v Las Vegasu spremlja sejem zabavne elektronike. O zloglasnem Netflixu, super avtomobilih in dronih, še vedno pa so zelo popularni tudi vsi mogoči gadgeti.
Prihodnost bo pametna. Morda celo preveč, ugotavlja Matjaž Ropret, novinar Dela, ki v Las Vegasu spremlja sejem zabavne elektronike. O zloglasnem Netflixu, super avtomobilih in dronih, še vedno pa so zelo popularni tudi vsi mogoči gadgeti.
Ste aktiven uporabnik spleta? Ali všečkate, delite in prenašate vsebine s spleta ter na spletu? Naj vas rešimo pred nepotrebnim plačevanjem kazni! Spregovorili bomo o avtorskih pravici na spletu, o katerih pri nas vemo občutno premalo – kljub temu, da je pri nas to področje zakonsko urejeno že 20 let!
V zadnji Odbiti leta 2015 smo zbrali najbolj odbite, nenavadne in zanimive zgodbe, ki smo jih ustvarili v iztekajočem letu. Zakaj je Green Bank najtišje mesto v Združenih državah Amerike, zakaj Instagrama v Sloveniji še ne jemljemo resno in kako rešiti mobitel, ki nam je padel v straniščno školjko, je le nekaj zanimivih zgodb … več pa v oddaji Odbita do bita.
Razkritje prvega primera prirejanja izida v danskem nogometu ali o desetletju zamolčanih spolnih škandalih v danski Rimskokatoliški cerkvi. To je le nekaj odmevnih zgodb, ki jih je danska javnost izvedela zaradi poglobljenega dela preiskovalne novinarke Eve Jung, ki je s kolegi iz Berlingske odgovorna tudi za projekt, ki je letos prejel tako skandinavsko kot tudi svetovno nagrado na področju podatkovnega novinarstva. Imenuje se sporet oziroma tracked. V oddaji ga je Eva Jung predstavila ob pomoči Mihe Pongraca in Maruše Kerec.
Najtišje mesto v Združenih državah Amerike je Green Bank v Zahodni Virginiji, kjer stoji teleskop, ki z vesoljem komunicira prek radijskih valov. V mestu zato ni mobilnega signala, brezžičnega interneta, tam so “mrtve” tudi mikrovalovne pečice.
Kulturnik.si je nov spletni portal, ki omogoča kvalitetnejšo orientacijo po kulturi in umetnosti. Poleg številnih dogodkov ponuja prebiranje novic, ustvarjalci pravijo, da bo jutranja kava zdaj trajala dlje.
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec, ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
Kako se je hekerska skupnost spremenila skozi leta v pogovoru z vodjo odzivnega centra SI – CERT Gorazdom Božičem, režiserjem filma Hekerji Blažem Završnikom in nekdanjim hekerjem Sebastjanom Štuclom.
Kritični umetniki, kot je britanski pisatelj, pisec, založnik ter multiumetnik James Bridle, tudi na družabnih omrežjih iščejo vedno bolj zanimive, domiselne, dostopne in predvsem sodobne načine, kako javnost opozoriti na nekatere žgoče družbene probleme. James s projektom Dronestagram opozarja na novi način vojskovanja z brezpilotnimi letali oziroma droni. Vidi jih kot leteče robotizirane sejalce smrti, ki so se nenadoma pojavili nad nami in čez noč postali vsenavzoči.
Da programiranje že zdavnaj ni več samo za fante, priča podatek, da se je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisalo kar 54 odstotkov deklet. Stereotipi, da je to samo moški poklic, so že zdavnaj razbiti – pri nas k temu delno pripomore tudi delavnica Django Girls, ki dekleta vpeljuje v svet tehnologij in programiranja. V Evropskem tednu programiranja je ta potekala v organizaciji programerk CodeCatz in Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter privabila veliko število “novopečenih” navdušenk nad kodami, piškotki in računalniki.
V tednu, ko opozarjamo na sekunde, ki rešujejo, bomo predstavili tudi nekaj mobilnih aplikacij, ki ob pravilni in hitri uporabi lahko rešijo srčni zastoj. Odbita do bita preizkuša iHelp, iRescue in nekaj tujih mobilnih rešiteljev srčnega zastoja.
Internet. Brez njega si danes ne predstavljamo življenja, še več: pomislite, kako jezni ste, ko se internetna hitrost nenadoma zmanjša in se vaše virtualno življenje zavrti kot na počasnem posnetku. Bi radi preverili kakovost in prepustnost svoje internetne povezave? Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je razvila svoje merilno orodje za preverjanje kakovosti fiksnih in brezžičnih internetnih povezav – AKOS Test net. Preizkusili smo ga za Odbita do bita.
“Ljudje na elektroniko ne gledajo kot na kreativen medij,” pravi Peter Edwards oziroma Casperelectronics, ki s pomočjo elektronike ustvarja eksperimentalne glasbene instrumente. Vse to omogoča orodje OMSynth MiniLab, ki je deloma elektronsko-učilni laboratorij, deloma glasbeni instrument. Kako ustvariti eksperimentalen glasbeni instrument in kakšne zvoke lahko iz njega izvlečemo?
Gremo na Cryptoparty! Ni namenjen le strokovnjakom ali paranoičnim posameznikom, ampak uporabnikom spleta, ki skrbijo za svojo komunikacijsko varnost in zasebnost na spletu.
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali, krajše, CD, s čimer se je končala doba vinilk, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni mali svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva izrazito nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljivi medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
Slovenska podjetja Instagrama še ne jemljejo resno. In čeprav pravimo, da je Instagram razvrednotil delo fotografov, se sogovorniki ne strinjajo. Alan Orlič in Sanja in Zoran Leban Trojar o slovenski Instagram sceni.
V oddaji Odbita do bita predstavljamo prilagoditve novih tehnologij za slepe in slabovidne.
Neveljaven email naslov
