Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
»Avtorji Oxfordovega slovarja angleškega jezika so izbrali besedo leta: selfie. Še preden se ga lotimo nerodno prevajati, moramo selfie najprej definirati. To je avtoportret, največkrat narejen z mobilnim telefonom. Ni težko razumeti, od kod potem poplava avtoportretov na družabnih omrežjih. Priljubljene ljubiteljske oblike fotografije so še Instagram, Povio, filtriranje, zadnje čase pa tudi rekonstrukcije posnetkov iz otroštva. Fotograf Borut Peterlin v razlagi vseh naštetih fenomenov fotografijo postavi na mesto kraljice umetnosti. Selfi na naslovnici: Alan Orlič.«
Uspešnica domačega podjetja Actalogic - virtualna kmetija Agrar Simulator, ki jo igra že več kot pol milijona ljudi po svetu.
Ameriška zvezna uprava za letalski promet (FAA) je napovedala, da bodo letalske družbe potnikom lahko omogočile uporabo elektronskih naprav tudi med vzletom in pristankom, a še vedno v načinu brez povezave. Za potovanje po Evropi to za zdaj še ne prinaša sprememb, naprave morate še vedno izklapljati. Ugotavljamo, da to počne vsaj dobra polovica potnikov, odgovarjamo, zakaj takšna navodila in razmišljamo, kako bi se opozorilo moralo glasiti, da bi ga potniki zares upoštevali. Gost: Damjan Otoničar, kapitan pri letalski družbi Adria Airways.
Čeprav sta Facebook in Twitter na Kitajskem blokirana, družabna omrežja delujejo podobno kot pri nas, le imenujejo se drugače: Ren Ren in Weibo. Te dni je v časopisih zaokrožila še novica, da bodo kitajske oblasti vsaj v prostotrgovinski coni v Šanghaju vendarle odprle povezave do Facebooka in Twitterja. Vprašanje pa je, ali sta sploh lahko resna tekmeca kitajskim storitvam.
Največja tehnološka podjetja in kreativni inovatorji na področju informacijske tehnologije se že pripravljajo na leto 2014. Spletna vizionarka Amy Webb je napovedala 10 trendov, ki bodo v naslednjem letu spremenili medijsko in spletno krajino. Nekatere od teh napovedi izgledajo futuristično, kot na primer uporaba brezpilotnih letal v novinarstvu, druge pa na prvi pogled ne delujejo nove, tehnologija pa je vseeno na novo premišljena.
Čas hitrega tehnološkega razvoja enim prinaša uspeh, neuspešne pa ponavadi spregledamo. José Antonio Morales iz Peruja bi to rad spremenil prav v Sloveniji. Organizira konferenco o strahu in neuspehu (Fear Conference) ter brez težav našteje nekaj lastnih spodletelih podjetniških idej. A Jose zna graditi skupnosti in povezovati podjetne inženirje iz slovenskega, evropskega in svetovnega prostora. Zelo ustreza profilu ljudi, ki vedo, katera ideja je odbita.
Na odru Delavskega doma v Trbovljah je predaval ugledni japonski profesor Hiroši Išiguro. Nič nenavadnega, če ne bi šlo za humanoidnega robota, dvojnika človeškega profesorja. Robotski duplikat skorajda popolnoma spominja na človeka, tudi z gestami.
Crowdfunding, v prevodu množično financiranje, je zbiranje finančnih sredstev za različne projekte.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V mesecu mobilnosti opozarjamo na varnost kolesarjev. Vsem svetujemo čelade. A na trgu so še druge inovativne rešitve; na primer smerniki za kolesa. Žmigavci, ja! Namestite jih na levo in desno ročko na krmilu kolesa. Luči bodo prišle najbolj do izraza ponoči, ko jih lahko uporabite kot opozorilne luči ali pa z utripanjem nakažete smer vožnje. Blinkergrips so izdelani v Sloveniji, denar za preboj na svetovni trg pa utegnejo zbrati na Kickstarterju.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Neveljaven email naslov