Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Neveljaven email naslov