Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
Le kdo ni v otroštvu igral kakšne računalniške igre? Strateška, arkadna, simulacijska, miselna – vsak je našel pravo zase. Tisto, ki ima zasvojljiv zvok, grafiko ali pa je bila tako napeta, da vas ure in ure ni izpustila izpred računalnika. Danes igre niso dostopne samo na računalniku, ampak so še in predvsem ustvarjene za delovanje na pametnem telefonu in tablici. Kako sploh tisto pravo idejo prenesti na zaslon, kako preverimo trg in kje lahko začnemo svojo igričarsko pot, nam bo zaupal direktor in soustanovitelj podjetja Razum, d.o.o. Žiga Hajduković.
Z gosti, slovenskimi youtuberji, smo ugotavljali, kakšna je slovenska Youtube scena in kako uspeti na Youtubu.
S Tanyo O'Carrol iz Amnesty International smo spregovorili o programu za odkrivanje vohunske zlonamerne opreme, Detekt. Ta je odprtokodne narave in popolnoma brezplačen.
Kakšne so prednosti in slabosti pretočne glasbe? In kateri ponudnik pretočne glasbe bo v boju za poslušalce prevzel primat? Z gostoma Matjažom Ropretom, časopisna hiša Delo, in Rokom Kovačem, Siol.net.
So bile Orwellove napovedi pretirane, ko je leta 1984 izdal istoimensko zgodbo, v kateri je pisal o totalitarnem režimu, ki izvaja konstantni nadzor nad svojim ljudstvom? Nizozemski strokovnjak za informacijsko varnost Arjen Kamphuis trdi, da lahko vsi postanemo tarče vohunov, postregel pa je tudi s podatki, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA od 9. septembra 2001 do danes porabila trilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
Generalna direktorica Unesca Irina Bokova in direktor Instituta “Jožef Stefan” Jadran Lenarčič sta septembra podpisala sporazum o ustanovitvi Unesco katedre o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje.
Eye tracking je metoda spremljanja gibanja očesa, ki omogoča, da na milimter in milisekundo natančno merimo pozicijo in premike oči. Uporaba eye-trackinga je najbolj razširjena na področju neuromarketinga – gre za razmeroma novo področje proučevanja odzivanja potrošnikov na določene marketinške dražljaje. S tem omogoča podjetjem doseganje kar se da najboljše uporabniške izkušnje, gre pa tudi za metodo, ki bi lahko v prihodnje izbolšala tržne raziskave, ki so danes večinoma vezane na metode anketiranja ali testiranja produktov v fokusnih skupinah.
Tokrat v Odbita do bita predstavljamo mobilno aplikacijo Izvor, s katero lahko sledite izvoru določenih mlečnih izdelkov.
Odbita do bita se odpravlja v naravo. S tehnologijo seveda! Igro, ki združuje digitalno in analogno, imenujemo geocaching, po slovensko geolov! Na spletni strani poiščete zaklad in se odpravite na lov s pomočjo pametnega telefona ali namenske GPS naprave. Po Ljubljani je skritih vsaj 300 zakladov, poiskali bomo dva!
Z vodjo Si-CERTa Gorazdom Božičem smo se pogovarjali o spletni varnosti in anonimnosti, predvsem o tisti, ki jo nudita Tor in VPN. Ali anonimnost na speltu res pomeni večjo varnost?
Amy Webb je na sedmi konferenci ONA napovedala 10 tehnoloških trendov za leto 2015.
Po tem, ko smo odkrili, da je na novi znamki Pošte Slovenije upodobljen dolgokrili netopir avstralskega fotografa Steva Bourna, se zdaj pojavlja razumljivo vprašanje, kakšna je sploh »politika« kraje avtorskih del na spletu, kakšna je krivda Pošte Slovenije v primeru ukradenih motivov, kdo vse krade avtorska dela in kako se lahko avtorji zaščitijo pred krajo avtorskih del na spletu?
Analiza DNK postaja vse bolj dostopna. Eno izmed prebojnih rešitev je razvil Britanec Christofer Toumazou. Izdelal je USB ključek, ki opravi zanesljivo analizo DNK ter omogoča hitro detekcijo nekaterih bolezni. Za inovacijo je prejel tudi nagrado Evropskega patentnega urada.
Z novinarjem Lenartom Kučićem smo se pogovarjali o najnovejših tehnoloških trendih predstavljenih na mednarodnih sejmih IFA in Photokina.
Kljub poplavi prenosnih polnilcev za pametne telefone, se je na trgu znašel še eden – OIVO. Slovenski polnilnik za iPhone stavi na obliko in polnjenje z AA baterijami, ki jih pozna ves svet. Zbirko prototipov bo dopolnilo nekaj tisoč slovenskih polnilcev za iPhone, če Oivo na Kickstarterju zbere vsaj zastavljenih 50.000 dolarjev.
QR kodo so si izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese v velikih tovarnah in na gradbiščih. Ker so takšna mesta pogosto izpostavljena umazaniji in poškodbam, so iskali zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se koda umaže ali poškoduje, jo zna računalnik zaradi redudance podatkov še vedno prebrati. QR koda vrednost inovacije skriva že v imenu. QR je kratica za Quick response, hiter odziv. Zgodovino rešitve, ki jo uporablja skoraj ves svet, pripovedujeta njena izumitelja Masahikor Hara in Takayuki Nagaya.
Ste vedeli, da lahko danes z Bitcoini plačate že kosilo, pivo ali celo osebnega trenerja? Kako varno pa je sploh plačevanje z Bitcoini? In kako še več ljudi prepričati v poslovanje z njimi? Razkrivamo v oddaji Odbita do bita.
Se ob surfanju po spletu kdaj vprašate, če je spletno vesolje, v katerem se nahajate, edino, ali pa nemara obstaja še kako drugo vesolje? To vprašanje ni retorično, saj ima svoj odgovor - da, obstaja. O darknetu z gostom Gorazdom Božičem.
Bodo prevajalci postali neuporabni? Strojno simultano prevajanje govora postaja vedno večji predmet zanimanja jezikovnih raziskovalcev. Potem ko je pred dnevi Microsoftov Skype predstavil novo prevajalsko orodje Skype Translator, se porajajo vprašanja, ali so takšna orodja zanesljiva, kako prevajajo in seveda, ali bomo z razvojem takšnih orodij sploh še potrebovali prevajalce.
Množični odprti spletni tečaji (angl. MOOC oz. Massive Online Open Courses) so postali izjemno priljubljeni ter vplivajo na stotine ustanov in milijone uporabnikov po vsem svetu. Najbolj znanim ameriškim ponudnikov, kot je Coursera, se pridružuje tudi evropska konkurenca. Naš gost je Dimitrij Filatov.
Neveljaven email naslov
