Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da programiranje že zdavnaj ni več samo za fante, priča podatek, da se je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisalo kar 54 odstotkov deklet. Stereotipi, da je to samo moški poklic, so že zdavnaj razbiti – pri nas k temu delno pripomore tudi delavnica Django Girls, ki dekleta vpeljuje v svet tehnologij in programiranja. V Evropskem tednu programiranja je ta potekala v organizaciji programerk CodeCatz in Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter privabila veliko število “novopečenih” navdušenk nad kodami, piškotki in računalniki.
Erika Pogorelc: "Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav."
Ko postane ključnega pomena, ali si ukaz zapisal z veliko ali malo začetnico, ko se prvič srečaš s terminalom in svojo prvo spletno stran daš na strežnik, veš, da si pristal v svetu programiranja.
Na začetku je vse videti kot znanstvena fantastika, pri razumevanju in sledenju vsem barvitim vrsticam v programu dobiš tudi kakšen siv las, ampak izkušnja je tista, ki pusti pečat, pravi Erika Pogorelc, ena od organizatork delavnice – in seveda programerka.
“Gre za osveščanje, da matematika ni samo za fante, da je logično razmišljanje ženskam celo bolj lastno kot moškim, in to je bistvo računalništva.”
Na delavnico se je prijavilo 561 deklet, sprejeli pa so jih lahko le 80. Med njimi so zanimivi profili: zdravnica Ana, finančna matematičarka Lea in pedagoginja Katja – vse tri so se v programerskem svetu odlično znašle.
“Na delavnico sem prišla v rahlem strahu, ker nisem vedela ničesar o tem področju. Na začetku sem bila zasičena z vsemi informacijami, ampak s pomočjo mentorja sem zgrabila znanje in splavala.” – Katja
O naraščanju priljubljenosti računalništva med dekleti priča tudi podatek, da je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisanih 54 odstotkov deklet. V svetovnem merilu pa so ženske že od nekdaj dosegale izjemne rezultate na področju računalništva.
Jean E. Sammet je razvila prvi programski jezik FORMAC, medtem ko je delala za podjetje IBM, Carol Shaw nosi naziv prve ženske oblikovalke videoigre, izdane leta 1982, Radii Perlman pa pravijo mati spleta, saj je leta 1985 izdelala protokol vpetega drevesa – to je protokol za določitev poti podatkov. Preprosto povedano, če en strežnik odpove, se podatki samodejno pošljejo prek drugega strežnika.
Slovenke smo na tem področju še nekoliko zadržane, saj se za študij računalništva odloča zelo malo deklet, pravi Erika. “Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav.”
Čeprav smo punce že zdavnaj začele svoje lovke širiti v svet računalnikov, kod in piškotkov, Erika Pogorelc pravi, da moramo za bolj enakomerno zanimanje za tehnične poklice spremeniti tudi vzgojne navade – to, da so vesoljska plovila za fante, barbike pa za punce, ni ne pravilo ne dejstvo.
“Django dekle je takšna z… hekerka. To ne pomeni, da mora poznati zapletene algoritme, ampak predvsem to, da je neustrašna. Da se ničesar ne boji. To je Django dekle!” – Erika
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Da programiranje že zdavnaj ni več samo za fante, priča podatek, da se je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisalo kar 54 odstotkov deklet. Stereotipi, da je to samo moški poklic, so že zdavnaj razbiti – pri nas k temu delno pripomore tudi delavnica Django Girls, ki dekleta vpeljuje v svet tehnologij in programiranja. V Evropskem tednu programiranja je ta potekala v organizaciji programerk CodeCatz in Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter privabila veliko število “novopečenih” navdušenk nad kodami, piškotki in računalniki.
Erika Pogorelc: "Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav."
Ko postane ključnega pomena, ali si ukaz zapisal z veliko ali malo začetnico, ko se prvič srečaš s terminalom in svojo prvo spletno stran daš na strežnik, veš, da si pristal v svetu programiranja.
Na začetku je vse videti kot znanstvena fantastika, pri razumevanju in sledenju vsem barvitim vrsticam v programu dobiš tudi kakšen siv las, ampak izkušnja je tista, ki pusti pečat, pravi Erika Pogorelc, ena od organizatork delavnice – in seveda programerka.
“Gre za osveščanje, da matematika ni samo za fante, da je logično razmišljanje ženskam celo bolj lastno kot moškim, in to je bistvo računalništva.”
Na delavnico se je prijavilo 561 deklet, sprejeli pa so jih lahko le 80. Med njimi so zanimivi profili: zdravnica Ana, finančna matematičarka Lea in pedagoginja Katja – vse tri so se v programerskem svetu odlično znašle.
“Na delavnico sem prišla v rahlem strahu, ker nisem vedela ničesar o tem področju. Na začetku sem bila zasičena z vsemi informacijami, ampak s pomočjo mentorja sem zgrabila znanje in splavala.” – Katja
O naraščanju priljubljenosti računalništva med dekleti priča tudi podatek, da je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisanih 54 odstotkov deklet. V svetovnem merilu pa so ženske že od nekdaj dosegale izjemne rezultate na področju računalništva.
Jean E. Sammet je razvila prvi programski jezik FORMAC, medtem ko je delala za podjetje IBM, Carol Shaw nosi naziv prve ženske oblikovalke videoigre, izdane leta 1982, Radii Perlman pa pravijo mati spleta, saj je leta 1985 izdelala protokol vpetega drevesa – to je protokol za določitev poti podatkov. Preprosto povedano, če en strežnik odpove, se podatki samodejno pošljejo prek drugega strežnika.
Slovenke smo na tem področju še nekoliko zadržane, saj se za študij računalništva odloča zelo malo deklet, pravi Erika. “Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav.”
Čeprav smo punce že zdavnaj začele svoje lovke širiti v svet računalnikov, kod in piškotkov, Erika Pogorelc pravi, da moramo za bolj enakomerno zanimanje za tehnične poklice spremeniti tudi vzgojne navade – to, da so vesoljska plovila za fante, barbike pa za punce, ni ne pravilo ne dejstvo.
“Django dekle je takšna z… hekerka. To ne pomeni, da mora poznati zapletene algoritme, ampak predvsem to, da je neustrašna. Da se ničesar ne boji. To je Django dekle!” – Erika
Slike, videe in besedila že prepričljivo generira umetna inteligenca. Kako in komu še zaupati? Katera orodja umetne inteligence vendarle prinašajo lažji študij ali delo v pisarni? Natanko eno leto po prvih omembah ChatGPT-ja se predvsem sprašujemo o možnostih uporabe in zlorabe. So ruske tehnologije nevarne? So telefoni na preklop modni trend ali korak v novo smer?
Digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija. Procesi, ki so vsakdan tudi v svetu delovnih procesov. Sta zato strah in dvom upravičena? Bodo roboti ljudem res prevzeli delovna mesta?
Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)
Twitter je postal X. Podjetje Meta odgovarja z alternativo, aplikacijo Threads, ki v Evropski uniji (še) ni dovoljena. Facebook in Instagram se poigravata z mislijo o plačljivih naročninah za uporabnike … V kakšni formi so korporativna omrežja v letu 2023?
Pametni dom po definiciji sestavljajo naprave, ki so povezljive in jih lahko upravljamo na daljavo. Kamere, pametni zvonci, kosilnice in hladilniki. Zdi se, da je pamet vgrajena že v vsako napravo, ki pa ni nujno uporabna ali varna za uporabo. Kako povezati naprave, na kaj paziti in kateremu proizvajalcu zaupati?
Na predstavitvah novih telefonov in drugih pametnih naprav to jesen so v ospredju skrb za okolje in težnje po ogljični nevtralnosti. Zelena je nujna, ampak tehnološka podjetja imajo še vedno veliko črnih pik. Je lahko izdelava pametne ure res ogljično popolnoma nevtralna? Je nevarni kobalt res material, ki se reciklira? Je poenoten USB C-polnilnik boljša, zelena rešitev?
Uveljavitev in uporaba pametnega videonadzora sta se še pred kratkim zdeli rezervirani samo za Kitajsko, ki si varstvo osebnih podatkov in človekove pravice razlaga drugače kot Evropska unija. Zdaj videonadzor, ki deluje ob pomoči umetne inteligence, (začasno?) uvaja tudi Francija. Zagovorniki pravijo, da je nujen zaradi varnosti tako množičnih prireditev, kot so olimpijske igre, nasprotniki pa so ostri, saj nekaj, kar krši človekove pravice, ne sodi v središče Evrope.
Odbita do bita v osmo sezono podkasta o sodobnih tehnologijah vstopa z intervjujem z ministrico za digitalno preobrazbo Republike Slovenije. Digitalizacijo Slovenije že vsaj desetletje obljublja vsaka vlada, se pa prebivalci Slovenije še ne moremo strinjati, da živimo v digitalni državi ali družbi. Zakaj kljub številnim primerom dobrih praks nimamo enotnih informacijskih sistemov za uporabo javnih storitev, po kom se zgledovati, zakaj plastične kartice premagajo pametni telefon in kako kljub vsesplošnemu dvomu in strahu pred spremembami dvigniti digitalno pismenost?
Besedo v zadnji epizodi sedme sezone imajo odbiti poslušalci.
Za Odbito do bita Isobel Cockerell razmišlja o pomenu novinarstva v času vseprisotnih spletnih mnenj in o spletnih družbenih medijih, ki odlično uspevajo kljub težavam in škandalom, ki jim ni videti konca.
Cosplay je lahko le prostočasna dejavnost, subkultura, umetnost ali del resne in dobičkonosne industrije. Ljubitelji cosplaya se družijo na tekmovanjih in konvencijah, oblečeni v like iz sveta znanstvenofantastičnih serij, filmov in videoiger.
Nasilje na spletu je postalo med odraslimi in tudi mladimi nekaj običajnega, nepomembnega, razumljeno je kot šala. Nasilje na spletu pa ima lahko tudi posledice v resničnem življenju.
Zabavna industrija ima več milijonov uporabnikov po vsem svetu, velike količine denarja, a tudi številne težave. Kako stavka scenaristov v Združenih državah Amerike vpliva na televizijske serije in šove, ki jih tako radi gledamo?
Kaj umetna inteligenca prinaša v sicer tradicionalno umetnost, ki velja za kreativno in unikatno?
Aplikacije za vreme so med najbolj priljubljenimi na naših telefonih. Uporabljamo privzete in naložene, tudi plačljive. Nekatere veljajo za boljše, druge za slabše. Zakaj? In kako prepoznati aplikacijo, ki bo natančno napovedala vreme?
Slovenci v igričarski pismenosti ne izstopamo v primerjavi z drugimi državami. Razumevanje in zanimanje se povečujeta, so pa javne in medijske debate pogosto povezane le z negativnimi učinki igranja iger, zasvojenostjo in predsodki. V Odbiti do bita zato tokrat igre, ki lahko imajo pozitivne učinke. Igre, ki pomagajo premagovati krizo, strah, misel na samomor ali alkoholizem.
Kako (ne)uporaben je najbolj zloglasen robot na svetu? Zaradi ChatGPT-ja strokovnjaki celo predlagajo ustavitev razvoja umetne inteligence, Italija pa se je kot prva zahodna država odločila za prepoved uporabe ChatGPT-ja.
Tik Tok je izjemno priljubljen tudi med mladimi v Sloveniji, čeprav z vsebinami, algoritmi in zbiranjem podatkov ne prispeva k temu, da bi bil drugačen ali boljši od drugih velikih igralcev na trgu.
Miniserija raziskuje Tik Tok, ki je hkrati najbolj priljubljeno in osovraženo družabno omrežje na svetu. Dezinformacije so v zadnjih letih velika in pomembna tema. Nekaj, kar je včasih sodilo za šank, se danes v obsežnejših oblikah pojavlja v spletnih objavah in komentarjih. Je Tik Tok zaradi ohlapne regulacije in algoritma, ki daje pomembnost tudi uporabnikom z manj sledilci, privlačnejši za dezinformacije?
Neveljaven email naslov