Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
So bile Orwellove napovedi pretirane, ko je leta 1984 izdal istoimensko zgodbo, v kateri je pisal o totalitarnem režimu, ki izvaja konstantni nadzor nad svojim ljudstvom? Nizozemski strokovnjak za informacijsko varnost Arjen Kamphuis trdi, da lahko vsi postanemo tarče vohunov, postregel pa je tudi s podatki, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA od 9. septembra 2001 do danes porabila trilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
NSA je od 11. septembra 2001 do danes porabila bilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
So bile Orwellove napovedi pretirane, ko je leta 1984 izdal istoimensko zgodbo, v kateri je pisal o totalitarnem režimu, ki izvaja konstantni nadzor nad svojim ljudstvom? Nizozemski strokovnjak za informacijsko varnost Arjen Kamphuis trdi, da lahko vsi postanemo tarče vohunov, postregel pa je tudi s podatki, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA od 9. septembra 2001 do danes porabila trilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
Orwellove fikcijske ideje niso zelo daleč od današnje resničnosti, saj Arjen Kamphuis, futurist, IT-arhitekt in “hektivist”, pravi, ”da lahko kateri koli telefon brez napora spremeniš v vohunsko napravo na daljavo”. Tako so novinarji, ki otežujejo delo vlad in večjih korporacij, glavne tarče obveščevalnih agencij in drugih vohunskih organizacij. In so to postali še bolj po aferah Snowden in WikiLeaks.
”Novinarji so ključni za delo demokratičnih držav, ker iz njihovega poročanja navadni državljani izvejo, kaj se dogaja v svetu. Za vplivne ljudi je zelo pomembno, da manipulirajo s procesom novinarskega dela, ustrahujejo novinarje in jim preprečujejo, da bi poročali o stvareh, ki bi lahko razjezile 100 tisoče prebivalcev. Tako se vplivni ljudje ukvarjajo le z enim jeznim novinarjem, ni jim pa treba odgovarjati preostalim 100 tisočim državljanom.”
Skupaj z novinarko Silkie Carlo sta v namen večje informiranosti tudi izdala priročnik “Informacijska varnost za novinarje”, ki je namenjen predvsem preiskovalnim novinarjem. Knjiga opisuje učinkovite načine, kako se izogniti nadzoru in vohunjenju na spletu, ki lahko ogrozi novinarjeve vire, zgodbe in samo poklicno delo. ”Če ste resni novinarji in verjamete, da vas opazujejo večje korporacije, potem je najbolje, da začnete uporabljati poseben prenosni računalnik z elektronskim naslovom, ki ne izdaja vaše identitete. Računalnika ne uporabljajte doma, ampak le na anonimnih lokacijah.
Vsa komunikacija bi morala biti šifrirana, saj so Snowdnova razkritja pokazala, da so elektronska pisma in mobilni telefonski pogovori precej manj varni, kot so bili v preddigitalnih časih. Poleg tega je treba vse internetne račune uspešno zavarovati z geslom, ki si ga najlažje zapomnimo, hkrati pa mora biti to tako zapleteno, da ga drugi ne morejo razkriti. Pa tudi dolgo.
”Dovolj dolgo pomeni, da ima vsaj 20 znakov. Razmišljajte o stavku, ne besedi. Naj bo to stavek iz knjige, nekaj, česar niste delili z nikomer, neka osebna misel, ki si jo zato tudi enostavneje zapomnite. Najverjetneje boste morali izbrati več različnih fraz – eno za odklepanje prenosnega računalnika, ki bo imel šifriran trdi disk, eno za elektronsko pošto, eno za ključek USB, kjer imate šifrirane datoteke.”
Hkrati pa še pove, da imamo še veliko ostalih gesel, na primer za račun LinkedIN, pa Amazon … “Tukaj ni težava NSA, ampak kakšna organizirana kriminalna združba, ki želi dobiti podatke o vaših kreditnih karticah. In kako se lahko zavarujete? Z upravljavci gesel, kot sta LostPass ali KeePassX. Z njima upravljate gesla, ki si jih ni treba zapomniti, saj program stori to namesto vas. Ko se prijavljate na te strani, program vpiše vaše izjemno težko geslo, vi pa ste varno prijavljeni.”
Da pa smo glede izbire primernih gesel in zaščite pred vohuni še vedno tako lahkomiselni, Kamphuis obsoja neprizadevnost vlad, ker državljanov ne poučujejo o informacijski varnosti.
“V šolah bi jih morali učiti kritično razmišljati in učencem pomagati razumeti, kako deluje informacijska tehnologija. Moj predlog je, da trinajstletnike začnejo učiti šifriranje elektronskih sporočil. Pri tej starosti se otroci zelo veliko naučijo.”
Vključitev tega predmeta bi pomenila najmanjši mogoč prispevek, ki bi ga Evropski parlament vložil v vse evropske šole. Z neodgovorno uporabo elektronskih medijev škodujemo sebi in državi. S kupovanjem dragih elektronskih naprav pa mastno financiramo naše sledilce. Nič ni zastonj – ne naprave, ne Facebook, ne Twitter.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
So bile Orwellove napovedi pretirane, ko je leta 1984 izdal istoimensko zgodbo, v kateri je pisal o totalitarnem režimu, ki izvaja konstantni nadzor nad svojim ljudstvom? Nizozemski strokovnjak za informacijsko varnost Arjen Kamphuis trdi, da lahko vsi postanemo tarče vohunov, postregel pa je tudi s podatki, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA od 9. septembra 2001 do danes porabila trilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
NSA je od 11. septembra 2001 do danes porabila bilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
So bile Orwellove napovedi pretirane, ko je leta 1984 izdal istoimensko zgodbo, v kateri je pisal o totalitarnem režimu, ki izvaja konstantni nadzor nad svojim ljudstvom? Nizozemski strokovnjak za informacijsko varnost Arjen Kamphuis trdi, da lahko vsi postanemo tarče vohunov, postregel pa je tudi s podatki, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA od 9. septembra 2001 do danes porabila trilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
Orwellove fikcijske ideje niso zelo daleč od današnje resničnosti, saj Arjen Kamphuis, futurist, IT-arhitekt in “hektivist”, pravi, ”da lahko kateri koli telefon brez napora spremeniš v vohunsko napravo na daljavo”. Tako so novinarji, ki otežujejo delo vlad in večjih korporacij, glavne tarče obveščevalnih agencij in drugih vohunskih organizacij. In so to postali še bolj po aferah Snowden in WikiLeaks.
”Novinarji so ključni za delo demokratičnih držav, ker iz njihovega poročanja navadni državljani izvejo, kaj se dogaja v svetu. Za vplivne ljudi je zelo pomembno, da manipulirajo s procesom novinarskega dela, ustrahujejo novinarje in jim preprečujejo, da bi poročali o stvareh, ki bi lahko razjezile 100 tisoče prebivalcev. Tako se vplivni ljudje ukvarjajo le z enim jeznim novinarjem, ni jim pa treba odgovarjati preostalim 100 tisočim državljanom.”
Skupaj z novinarko Silkie Carlo sta v namen večje informiranosti tudi izdala priročnik “Informacijska varnost za novinarje”, ki je namenjen predvsem preiskovalnim novinarjem. Knjiga opisuje učinkovite načine, kako se izogniti nadzoru in vohunjenju na spletu, ki lahko ogrozi novinarjeve vire, zgodbe in samo poklicno delo. ”Če ste resni novinarji in verjamete, da vas opazujejo večje korporacije, potem je najbolje, da začnete uporabljati poseben prenosni računalnik z elektronskim naslovom, ki ne izdaja vaše identitete. Računalnika ne uporabljajte doma, ampak le na anonimnih lokacijah.
Vsa komunikacija bi morala biti šifrirana, saj so Snowdnova razkritja pokazala, da so elektronska pisma in mobilni telefonski pogovori precej manj varni, kot so bili v preddigitalnih časih. Poleg tega je treba vse internetne račune uspešno zavarovati z geslom, ki si ga najlažje zapomnimo, hkrati pa mora biti to tako zapleteno, da ga drugi ne morejo razkriti. Pa tudi dolgo.
”Dovolj dolgo pomeni, da ima vsaj 20 znakov. Razmišljajte o stavku, ne besedi. Naj bo to stavek iz knjige, nekaj, česar niste delili z nikomer, neka osebna misel, ki si jo zato tudi enostavneje zapomnite. Najverjetneje boste morali izbrati več različnih fraz – eno za odklepanje prenosnega računalnika, ki bo imel šifriran trdi disk, eno za elektronsko pošto, eno za ključek USB, kjer imate šifrirane datoteke.”
Hkrati pa še pove, da imamo še veliko ostalih gesel, na primer za račun LinkedIN, pa Amazon … “Tukaj ni težava NSA, ampak kakšna organizirana kriminalna združba, ki želi dobiti podatke o vaših kreditnih karticah. In kako se lahko zavarujete? Z upravljavci gesel, kot sta LostPass ali KeePassX. Z njima upravljate gesla, ki si jih ni treba zapomniti, saj program stori to namesto vas. Ko se prijavljate na te strani, program vpiše vaše izjemno težko geslo, vi pa ste varno prijavljeni.”
Da pa smo glede izbire primernih gesel in zaščite pred vohuni še vedno tako lahkomiselni, Kamphuis obsoja neprizadevnost vlad, ker državljanov ne poučujejo o informacijski varnosti.
“V šolah bi jih morali učiti kritično razmišljati in učencem pomagati razumeti, kako deluje informacijska tehnologija. Moj predlog je, da trinajstletnike začnejo učiti šifriranje elektronskih sporočil. Pri tej starosti se otroci zelo veliko naučijo.”
Vključitev tega predmeta bi pomenila najmanjši mogoč prispevek, ki bi ga Evropski parlament vložil v vse evropske šole. Z neodgovorno uporabo elektronskih medijev škodujemo sebi in državi. S kupovanjem dragih elektronskih naprav pa mastno financiramo naše sledilce. Nič ni zastonj – ne naprave, ne Facebook, ne Twitter.
»Avtorji Oxfordovega slovarja angleškega jezika so izbrali besedo leta: selfie. Še preden se ga lotimo nerodno prevajati, moramo selfie najprej definirati. To je avtoportret, največkrat narejen z mobilnim telefonom. Ni težko razumeti, od kod potem poplava avtoportretov na družabnih omrežjih. Priljubljene ljubiteljske oblike fotografije so še Instagram, Povio, filtriranje, zadnje čase pa tudi rekonstrukcije posnetkov iz otroštva. Fotograf Borut Peterlin v razlagi vseh naštetih fenomenov fotografijo postavi na mesto kraljice umetnosti. Selfi na naslovnici: Alan Orlič.«
Uspešnica domačega podjetja Actalogic - virtualna kmetija Agrar Simulator, ki jo igra že več kot pol milijona ljudi po svetu.
Ameriška zvezna uprava za letalski promet (FAA) je napovedala, da bodo letalske družbe potnikom lahko omogočile uporabo elektronskih naprav tudi med vzletom in pristankom, a še vedno v načinu brez povezave. Za potovanje po Evropi to za zdaj še ne prinaša sprememb, naprave morate še vedno izklapljati. Ugotavljamo, da to počne vsaj dobra polovica potnikov, odgovarjamo, zakaj takšna navodila in razmišljamo, kako bi se opozorilo moralo glasiti, da bi ga potniki zares upoštevali. Gost: Damjan Otoničar, kapitan pri letalski družbi Adria Airways.
Čeprav sta Facebook in Twitter na Kitajskem blokirana, družabna omrežja delujejo podobno kot pri nas, le imenujejo se drugače: Ren Ren in Weibo. Te dni je v časopisih zaokrožila še novica, da bodo kitajske oblasti vsaj v prostotrgovinski coni v Šanghaju vendarle odprle povezave do Facebooka in Twitterja. Vprašanje pa je, ali sta sploh lahko resna tekmeca kitajskim storitvam.
Največja tehnološka podjetja in kreativni inovatorji na področju informacijske tehnologije se že pripravljajo na leto 2014. Spletna vizionarka Amy Webb je napovedala 10 trendov, ki bodo v naslednjem letu spremenili medijsko in spletno krajino. Nekatere od teh napovedi izgledajo futuristično, kot na primer uporaba brezpilotnih letal v novinarstvu, druge pa na prvi pogled ne delujejo nove, tehnologija pa je vseeno na novo premišljena.
Čas hitrega tehnološkega razvoja enim prinaša uspeh, neuspešne pa ponavadi spregledamo. José Antonio Morales iz Peruja bi to rad spremenil prav v Sloveniji. Organizira konferenco o strahu in neuspehu (Fear Conference) ter brez težav našteje nekaj lastnih spodletelih podjetniških idej. A Jose zna graditi skupnosti in povezovati podjetne inženirje iz slovenskega, evropskega in svetovnega prostora. Zelo ustreza profilu ljudi, ki vedo, katera ideja je odbita.
Na odru Delavskega doma v Trbovljah je predaval ugledni japonski profesor Hiroši Išiguro. Nič nenavadnega, če ne bi šlo za humanoidnega robota, dvojnika človeškega profesorja. Robotski duplikat skorajda popolnoma spominja na človeka, tudi z gestami.
Crowdfunding, v prevodu množično financiranje, je zbiranje finančnih sredstev za različne projekte.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V mesecu mobilnosti opozarjamo na varnost kolesarjev. Vsem svetujemo čelade. A na trgu so še druge inovativne rešitve; na primer smerniki za kolesa. Žmigavci, ja! Namestite jih na levo in desno ročko na krmilu kolesa. Luči bodo prišle najbolj do izraza ponoči, ko jih lahko uporabite kot opozorilne luči ali pa z utripanjem nakažete smer vožnje. Blinkergrips so izdelani v Sloveniji, denar za preboj na svetovni trg pa utegnejo zbrati na Kickstarterju.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Neveljaven email naslov