Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec, ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
"Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo."
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec , ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
Zakaj Nein in zakaj Quarterly, se morda sprašujete. Quarterly je tipično poimenovanje za akademsko revijo, Nein pa prihaja iz Ericove preteklosti germanista, zanimanje za filozofijo pa izhaja iz tradicije marksizma. Po čistem naključju je na spletu naletel na zapise v helvetiki in Nein je bila ena od njih. Tako je postal Nein.quarterly – možakar z monoklom.
“Temelji na fotografiji Theodorja W. Adorna, ključnega misleca frankfurtske šole kritične teorije. Šola je temeljila na Freudu, Marxu in Heglu, zanimala se je za popularno oziroma množično kulturo. To so bile ideje, zaradi katerih sem začel poglobljeno razmišljati o kulturi drugače kot v preteklosti, podobno kot drugi, ki jih zanima ta tradicija.”
In kako vse svoje domislice ubesedi s 140 znaki? “Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Vedno lahko napišeš tvit, vprašanje je le, kako dobro. Si dosegel, kar si z zapisanim želel doseči? Če si napisal šalo, si jo napisal kar se da najbolje? Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo.”
Pisanje je zaradi omejitve dolžine tvita vedno izziv. Ni vprašljivo, ali boš napisal dovolj, to lahko zmeraj. Gre za vprašanje, kako dobro boš nekaj napisal. Kaj pa naredi dober tvit?
Slog, prvotno pa tudi ritem govora. Nekdo, ki zna povedati dobro šalo ali prebrati vrstico pesmi, točno ve, kje so premori, kaj poudariti. To je treba upoštevati tudi pri pisanju. Kako pa to doseči pri občinstvu, ki bere veliko in zelo hitro, brez konteksta? Pomembno je, da je tvit samostojen, da bralcu ni treba poznati prejšnjih tvitov, da bi ga razumel. Tvit je kratek, ker je kratek, moraš napisati nekaj zanimivega, običajno gre za napetost, za nasprotje. To je klasični aforizem, sestaviti moraš zanimivo napetost, ki se razreši ali pa obvisi v tekstu. Kratko besedilo, gorivo, ki ga nekdo hoče kar naprej prebirati.
Glavna tema njegovih aforizmov so šale na račun filozofov, vendar ne samo to. Je tudi politično angažiran, piše o aktualnih svetovnih problemih, začivkal je tudi ob nedavnem terorističnem napadu v Parizu …
“Ko prideš pozno domov, poln upanja. Potem slišiš za Pariz.”
“Ko se ves svet zdi nor in nepredvidljiv, svetujem potovanje v Amsterdam. Da lahko uživate predvidljivo zanič vreme.”
Eric Jarosinski je poleg poklicnega tviteraša tudi novinar. Študiral je novinarstvo, zdaj piše za nemški Die Zeit in nizozemski NRC, medtem ko je pisal doktorat, pa je delal za študentski časopis – tako neažurni so bili, da so celo pozabili pisati o enem večjih svetovnih dogodkov – o padcu meje med vzhodno in zahodno Nemčijo.
“Da, mislim, da smo bili edini časopis na svetu, ki je zamudil padec berlinskega zidu.”
Veliko tega, kar počne pod psevdonimom Nein, je pretiravanje in napihovanje negativnega v več pogledih. Gre za represijo občutka obupa, osamljenosti. Gre za preobračanje nečesa resničnega v nekaj povsem drugega. Gre tudi za izražanje in na koncu za navdihovanje drugih. Eric Jarosinski je iz anksioznosti in depresije ustvaril nekaj produktivnega. Na Tviterju so pogovori, ki ji jih je imel sam s sabo, končno postali nekaj resničnega.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec, ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
"Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo."
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec , ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
Zakaj Nein in zakaj Quarterly, se morda sprašujete. Quarterly je tipično poimenovanje za akademsko revijo, Nein pa prihaja iz Ericove preteklosti germanista, zanimanje za filozofijo pa izhaja iz tradicije marksizma. Po čistem naključju je na spletu naletel na zapise v helvetiki in Nein je bila ena od njih. Tako je postal Nein.quarterly – možakar z monoklom.
“Temelji na fotografiji Theodorja W. Adorna, ključnega misleca frankfurtske šole kritične teorije. Šola je temeljila na Freudu, Marxu in Heglu, zanimala se je za popularno oziroma množično kulturo. To so bile ideje, zaradi katerih sem začel poglobljeno razmišljati o kulturi drugače kot v preteklosti, podobno kot drugi, ki jih zanima ta tradicija.”
In kako vse svoje domislice ubesedi s 140 znaki? “Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Vedno lahko napišeš tvit, vprašanje je le, kako dobro. Si dosegel, kar si z zapisanim želel doseči? Če si napisal šalo, si jo napisal kar se da najbolje? Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo.”
Pisanje je zaradi omejitve dolžine tvita vedno izziv. Ni vprašljivo, ali boš napisal dovolj, to lahko zmeraj. Gre za vprašanje, kako dobro boš nekaj napisal. Kaj pa naredi dober tvit?
Slog, prvotno pa tudi ritem govora. Nekdo, ki zna povedati dobro šalo ali prebrati vrstico pesmi, točno ve, kje so premori, kaj poudariti. To je treba upoštevati tudi pri pisanju. Kako pa to doseči pri občinstvu, ki bere veliko in zelo hitro, brez konteksta? Pomembno je, da je tvit samostojen, da bralcu ni treba poznati prejšnjih tvitov, da bi ga razumel. Tvit je kratek, ker je kratek, moraš napisati nekaj zanimivega, običajno gre za napetost, za nasprotje. To je klasični aforizem, sestaviti moraš zanimivo napetost, ki se razreši ali pa obvisi v tekstu. Kratko besedilo, gorivo, ki ga nekdo hoče kar naprej prebirati.
Glavna tema njegovih aforizmov so šale na račun filozofov, vendar ne samo to. Je tudi politično angažiran, piše o aktualnih svetovnih problemih, začivkal je tudi ob nedavnem terorističnem napadu v Parizu …
“Ko prideš pozno domov, poln upanja. Potem slišiš za Pariz.”
“Ko se ves svet zdi nor in nepredvidljiv, svetujem potovanje v Amsterdam. Da lahko uživate predvidljivo zanič vreme.”
Eric Jarosinski je poleg poklicnega tviteraša tudi novinar. Študiral je novinarstvo, zdaj piše za nemški Die Zeit in nizozemski NRC, medtem ko je pisal doktorat, pa je delal za študentski časopis – tako neažurni so bili, da so celo pozabili pisati o enem večjih svetovnih dogodkov – o padcu meje med vzhodno in zahodno Nemčijo.
“Da, mislim, da smo bili edini časopis na svetu, ki je zamudil padec berlinskega zidu.”
Veliko tega, kar počne pod psevdonimom Nein, je pretiravanje in napihovanje negativnega v več pogledih. Gre za represijo občutka obupa, osamljenosti. Gre za preobračanje nečesa resničnega v nekaj povsem drugega. Gre tudi za izražanje in na koncu za navdihovanje drugih. Eric Jarosinski je iz anksioznosti in depresije ustvaril nekaj produktivnega. Na Tviterju so pogovori, ki ji jih je imel sam s sabo, končno postali nekaj resničnega.
Tik Tok mesečno uporablja milijarda aktivnih uporabnikov po vsem svetu. Priljubljen, zabaven, za mlade. To so najpogostejši opisi za Tik Tok. Pa tudi nevaren, zasvojljiv, prepovedan.
Jeseni lani je v Sloveniji odmeval prvi primer, ko je delovna inšpekcija z denarno kaznijo oglobila vplivneža zaradi nezakonitega dela otrok. Odprl je številna vprašanja o razumevanju spletnega sveta in ureditvi pravil za platforme, ki niso več nove. Oglaševalski modeli se v digitalnem okolju bliskovito hitro spreminjajo, težava je, ker regulacija za njimi caplja prepočasi.
V električnem avtomobilu te pozimi zebe zaradi varčevanja z baterijo. Baterije imajo rok trajanja in jih ni mogoče reciklirati. Z električnim vozilom ne prideš daleč, polnjenje pa traja veliko časa. Res? Odbita do bita preverja mite, ki veljajo o električnih vozilih, in išče resnico. Dejstvo je, da so električna vozila za večino še vedno cenovno nedostopna, zato se posvečamo tudi novici o padcu cen (Teslinih) avtomobilov. Bo to vplivalo na trg?
Dobrodošli v svetu digitalnih financ. Na trgu je vedno več aplikacij za trgovanje z delnicami. So povod za spreminjanje razmišljanja uporabnikov o upravljanju z osebnimi financami? Borza je bolj dostopna, finančnega znanja je več, trgovanja z manjšimi zneski vedno več. Opozarjamo na nujnost pazljivosti pri izbiri kriptomenjalnice, tudi zaradi podjetja FTX, ki je v kripto svetu odgovorno za odmevno prevaro in izgubo denarja.
Upravljalnik gesel LastPass po svetu uporablja 30 milijonov ljudi. Upravičeno nas skrbi, ko beremo novice o vdoru in kraji gesel uporabnikov. V Sloveniji te dni najpogosteje poročajo o številnih vdorih v mobilne denarnice. Kljub ozaveščenosti in opozorilom je žrtev lahko kdor koli.
V odbiti mini seriji raziskujemo Be Real, Mastodon in Discord, ki nimajo nujno veliko skupnega, se pa od uveljavljenih in velikih omrežij razlikujejo po skrbi za uporabnika in skupnost. Discord, ki živi od leta 2015, je platforma za komuniciranje skupine uporabnikov. Zakaj smo jo opazili šele zdaj in kaj ima, česar drugi nimajo? Lahko alternative preživijo in premagajo komercialna omrežja?
Mini odbita serija išče alternative družabnim omrežjem, ki jim uporabniki očitajo izgubo skrbi za dobrobit skupnosti. V drugi epizodi spoznavamo Mastodon, vesolje vozlišč, ki ima odprti protokol in spodbuja komunikacijo med skupnostmi z različnimi interesi. Čeprav Mastodon živi od leta 2016, vzpon doživlja v zadnjih mesecih zaradi migracije tviterašev, ki iščejo alternativno obliko podajanja kratkih sporočil.
Družabna omrežja, ki imajo še vedno veliko vpliva in denarja, zaradi številnih težav izgubljajo uporabnike. Odbita do bita zato v prvi mini seriji letos išče alternativna omrežja. Be Real je aplikacija francoskega porekla, ki namesto filtrirane resničnosti poudarja pomen realnega življenja. Do oktobra 2022 jo je naložilo 73 milijonov ljudi po vsem svetu, trenutno ima 10 milijonov dnevnih uporabnikov. Pravijo, da aplikacija zaradi skrbi za zdravje mladih uporabnikov ni zasvojljiva in da brezplačno uporabo omogočajo brez prikazovanja oglasov. Lahko preživijo?
Katere teme so tako močno zaznamovale 2022, da bodo vplivale tudi na letošnje leto in na tehnološko prihodnost?
Tradicionalna odbita debata prinaša pregled telefonskega leta. Leto 2022 ni prineslo prebojnih novosti, Maruša in Anže debatirata o vidnih posledicah svetovnih kriz na trgu, o previsokih cenah telefonov in o enotnih polnilnikih, ki jih zahteva Evropska unija. Katere telefone z letnico 2022 se izplača kupiti? Tudi tokrat so razdeljeni v kategorije: pregrešno dragi, dostopni in poceni telefoni.
Ker je v nogometu že skoraj več tehnologije kot športa, se tudi Odbita do bita ozira proti Katarju. Novinarski kolega Aljaž Golčer pripoveduje o vzponu in kritikah sistema VAR in o razdelitvi sodniških nalog zaradi številnih kamer in senzorjev. O novi tehnologiji, ki pomaga pri določitvi prepovedanega položaja, in o pametni žogi, ki jo spremljamo na svetovnem prvenstvu 2022.
Države Evropske unije so sprejele dolgo pričakovani akt o digitalnih storitvah. Kakšne pravice torej prinaša uporabnikom spletnih storitev in kakšne zahteve nalaga tehnološkim velikanom? Se bomo končno znebili vedenjskega oglaševanja? Kako priti do živega korporacijam iz Kitajske ali Združenih držav, ki jim varovanje osebnih podatkov ni tako sveto kot Evropski uniji?
Twitter zaradi prevzema Elona Muska izgublja uporabnike in prešteva kritike strokovnjakov, zaposlenih in tviterašev. Kakšno je razpoloženje na slovenskem delu Twitterja, koliko uporabnikov še tvita v slovenščini, o čem govorijo in kako natančno lahko na podlagi Twitterja napovemo volilne rezultate? Omrežju Mastodon, ki velja za alternativo Twitterju, se je do sredine novembra pridružilo milijon uporabnikov, število narašča, povprečje dnevnih uporabnikov se povečuje.
Z režiserko in scenaristko o pomembnosti nastavitev, ki dela režiserjev in igralcev ob domačem gledanju filmov ne popačijo. Zakaj so skupine nastavitev v televizorjih privzete in kako slavni igralec Tom Cruise o gledanju domače televizije izobražuje svoje oboževalce. Urša Menart med drugim sestavi seznam spletnih platform, ki tudi v Sloveniji omogočajo ogled manj popularnih zvrsti filmov (kratkih, dokumentarnih in animiranih).
Fliperji in avtomati za igre na srečo? Ali Tennis for two, ki velja za eno prvih iger v zgodnji zgodovini videoiger? Kako določiti rojstvo računalniških iger in kje, kdaj in kako so se v tem obdobju zgodile pomembne spremembe?
Predstavljajte si, da računalniški program lahko nariše, kar koli si zamislite, živali, predmete in ljudi, v položajih, ki v resničnem življenju ne obstajajo, pa so kljub temu videti realno. Pes, ki drži filmsko kamero, in mačka, ki pilotira letalo, sta sicer na generirani sliki lahko zabavna, če pa v domišljijo in umetno inteligenco vključimo obraze ljudi, postane položaj bolj resen in strašljiv.
Odbita do bita tokrat z odbito zgodbo o domači izdelavi profesionalne mehanske tipkovnice.
Ko govorimo o uporabi tehnologije za otroke in mladostnike, se po navadi sprašujemo, koliko časa naj otroci gledajo v zaslon, ne pa, kaj naj gledajo. Zato Odbita do bita tokrat gleda risanke in se sprašuje, kako se vsebine spreminjajo, zakaj je televizija v dobi manjših zaslonov še popularna in kako se kakovostno prilagajati trendom, ki jih narekujejo družabna omrežja.
Odbita do bita odgovarja na nezaželene klice. Smo lahko žrtev prevare, če se na neznano številko samo oglasimo? Kako se znebiti prodajnih klicev in kakšne pravice imamo po zakonu o varstvu podatkov? Zakaj uporabniki aplikacije Viber pogosteje poročajo o nezaželenih klicih?
Brezpilotni letalniki - tehnologija, ki sicer ni nova, je pa vse bolj uporabna v komercialne (in tudi zasebne) namene. Potrošniki atraktivne posnetke iz zraka pričakujemo v oglasih, glasbenih spotih in filmih.
Neveljaven email naslov