Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec, ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
"Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo."
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec , ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
Zakaj Nein in zakaj Quarterly, se morda sprašujete. Quarterly je tipično poimenovanje za akademsko revijo, Nein pa prihaja iz Ericove preteklosti germanista, zanimanje za filozofijo pa izhaja iz tradicije marksizma. Po čistem naključju je na spletu naletel na zapise v helvetiki in Nein je bila ena od njih. Tako je postal Nein.quarterly – možakar z monoklom.
“Temelji na fotografiji Theodorja W. Adorna, ključnega misleca frankfurtske šole kritične teorije. Šola je temeljila na Freudu, Marxu in Heglu, zanimala se je za popularno oziroma množično kulturo. To so bile ideje, zaradi katerih sem začel poglobljeno razmišljati o kulturi drugače kot v preteklosti, podobno kot drugi, ki jih zanima ta tradicija.”
In kako vse svoje domislice ubesedi s 140 znaki? “Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Vedno lahko napišeš tvit, vprašanje je le, kako dobro. Si dosegel, kar si z zapisanim želel doseči? Če si napisal šalo, si jo napisal kar se da najbolje? Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo.”
Pisanje je zaradi omejitve dolžine tvita vedno izziv. Ni vprašljivo, ali boš napisal dovolj, to lahko zmeraj. Gre za vprašanje, kako dobro boš nekaj napisal. Kaj pa naredi dober tvit?
Slog, prvotno pa tudi ritem govora. Nekdo, ki zna povedati dobro šalo ali prebrati vrstico pesmi, točno ve, kje so premori, kaj poudariti. To je treba upoštevati tudi pri pisanju. Kako pa to doseči pri občinstvu, ki bere veliko in zelo hitro, brez konteksta? Pomembno je, da je tvit samostojen, da bralcu ni treba poznati prejšnjih tvitov, da bi ga razumel. Tvit je kratek, ker je kratek, moraš napisati nekaj zanimivega, običajno gre za napetost, za nasprotje. To je klasični aforizem, sestaviti moraš zanimivo napetost, ki se razreši ali pa obvisi v tekstu. Kratko besedilo, gorivo, ki ga nekdo hoče kar naprej prebirati.
Glavna tema njegovih aforizmov so šale na račun filozofov, vendar ne samo to. Je tudi politično angažiran, piše o aktualnih svetovnih problemih, začivkal je tudi ob nedavnem terorističnem napadu v Parizu …
“Ko prideš pozno domov, poln upanja. Potem slišiš za Pariz.”
“Ko se ves svet zdi nor in nepredvidljiv, svetujem potovanje v Amsterdam. Da lahko uživate predvidljivo zanič vreme.”
Eric Jarosinski je poleg poklicnega tviteraša tudi novinar. Študiral je novinarstvo, zdaj piše za nemški Die Zeit in nizozemski NRC, medtem ko je pisal doktorat, pa je delal za študentski časopis – tako neažurni so bili, da so celo pozabili pisati o enem večjih svetovnih dogodkov – o padcu meje med vzhodno in zahodno Nemčijo.
“Da, mislim, da smo bili edini časopis na svetu, ki je zamudil padec berlinskega zidu.”
Veliko tega, kar počne pod psevdonimom Nein, je pretiravanje in napihovanje negativnega v več pogledih. Gre za represijo občutka obupa, osamljenosti. Gre za preobračanje nečesa resničnega v nekaj povsem drugega. Gre tudi za izražanje in na koncu za navdihovanje drugih. Eric Jarosinski je iz anksioznosti in depresije ustvaril nekaj produktivnega. Na Tviterju so pogovori, ki ji jih je imel sam s sabo, končno postali nekaj resničnega.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec, ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
"Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo."
“V Starbucksu naročim kavo pod imenom Godot, in odidem”. To je le eden izmed duhovitih aforizmov, ki jih na svojem Twitter profilu pod psevdonimom @neinquarterly zapisuje Eric Jarosinski, bivši profesor nemškega jezika in literature, samooklicani propadli intelektualec , ki je akademsko delo obesil na klin zaradi nesposobnosti pisanja dolgih povedi.
Zakaj Nein in zakaj Quarterly, se morda sprašujete. Quarterly je tipično poimenovanje za akademsko revijo, Nein pa prihaja iz Ericove preteklosti germanista, zanimanje za filozofijo pa izhaja iz tradicije marksizma. Po čistem naključju je na spletu naletel na zapise v helvetiki in Nein je bila ena od njih. Tako je postal Nein.quarterly – možakar z monoklom.
“Temelji na fotografiji Theodorja W. Adorna, ključnega misleca frankfurtske šole kritične teorije. Šola je temeljila na Freudu, Marxu in Heglu, zanimala se je za popularno oziroma množično kulturo. To so bile ideje, zaradi katerih sem začel poglobljeno razmišljati o kulturi drugače kot v preteklosti, podobno kot drugi, ki jih zanima ta tradicija.”
In kako vse svoje domislice ubesedi s 140 znaki? “Ko sem to majhno okence hitro zapolnil z besedami, sem občutil olajšanje. Vedno lahko napišeš tvit, vprašanje je le, kako dobro. Si dosegel, kar si z zapisanim želel doseči? Če si napisal šalo, si jo napisal kar se da najbolje? Nikoli ni vprašanje, ali boš napisal do konca, kot knjigo, ki sem jo skušal napisati. Gre za to, ali boš v ta majhen prostor ujel idejo.”
Pisanje je zaradi omejitve dolžine tvita vedno izziv. Ni vprašljivo, ali boš napisal dovolj, to lahko zmeraj. Gre za vprašanje, kako dobro boš nekaj napisal. Kaj pa naredi dober tvit?
Slog, prvotno pa tudi ritem govora. Nekdo, ki zna povedati dobro šalo ali prebrati vrstico pesmi, točno ve, kje so premori, kaj poudariti. To je treba upoštevati tudi pri pisanju. Kako pa to doseči pri občinstvu, ki bere veliko in zelo hitro, brez konteksta? Pomembno je, da je tvit samostojen, da bralcu ni treba poznati prejšnjih tvitov, da bi ga razumel. Tvit je kratek, ker je kratek, moraš napisati nekaj zanimivega, običajno gre za napetost, za nasprotje. To je klasični aforizem, sestaviti moraš zanimivo napetost, ki se razreši ali pa obvisi v tekstu. Kratko besedilo, gorivo, ki ga nekdo hoče kar naprej prebirati.
Glavna tema njegovih aforizmov so šale na račun filozofov, vendar ne samo to. Je tudi politično angažiran, piše o aktualnih svetovnih problemih, začivkal je tudi ob nedavnem terorističnem napadu v Parizu …
“Ko prideš pozno domov, poln upanja. Potem slišiš za Pariz.”
“Ko se ves svet zdi nor in nepredvidljiv, svetujem potovanje v Amsterdam. Da lahko uživate predvidljivo zanič vreme.”
Eric Jarosinski je poleg poklicnega tviteraša tudi novinar. Študiral je novinarstvo, zdaj piše za nemški Die Zeit in nizozemski NRC, medtem ko je pisal doktorat, pa je delal za študentski časopis – tako neažurni so bili, da so celo pozabili pisati o enem večjih svetovnih dogodkov – o padcu meje med vzhodno in zahodno Nemčijo.
“Da, mislim, da smo bili edini časopis na svetu, ki je zamudil padec berlinskega zidu.”
Veliko tega, kar počne pod psevdonimom Nein, je pretiravanje in napihovanje negativnega v več pogledih. Gre za represijo občutka obupa, osamljenosti. Gre za preobračanje nečesa resničnega v nekaj povsem drugega. Gre tudi za izražanje in na koncu za navdihovanje drugih. Eric Jarosinski je iz anksioznosti in depresije ustvaril nekaj produktivnega. Na Tviterju so pogovori, ki ji jih je imel sam s sabo, končno postali nekaj resničnega.
Tehnologija VPN je navidezno zasebno omrežje, praktična rešitev za računalnik in telefon, ki šifrira prometne podatke uporabnika. Z Marušo in Anžetom o prednostih, slabostih in uporabnosti VPN-jev debatira dr. David Jelenc s Fakultete za računalništvo in informatiko.
Oktober je mesec kibernetske varnosti. Potem ko smo zamenjali brskalnik in iskalnik, Maruša, Anže in Aljoša iščejo še bolj varen in zaseben e-mail.
Oktober je mesec kibernetske varnosti! Odbita do bita v drugem delu trilogije išče varne in zasebne alternative znanim iskalnikom.
Oktober je mesec kibernetske varnosti! Odbita do bita zato išče varne in zasebne alternative znanim brskalnikom, iskalnikom in emailom. V prvi epizodi se Maruša, Anže in novinarski kolega z MMCja Aljoša Masten lotevajo brskalnikov, ker opažajo, da je svetovni splet na poti k enoličnosti. Googlov Chrome namreč zaseda že dvotretinski tržni delež.
Iščemo alternative korporacijam, ki so v sodobnem svetu postale sinonim za svetovni splet. Ali sploh še kdo na spletu počne kaj družbenokoristnega?
Po mobilnem plačevanju Odbita do bita raziskuje še mobilno prehranjevanje. Aplikacije za dostavo hrane so zelo priljubljene in ponujajo odlično uporabniško izkušnjo, a primeri korporacij iz tujine kažejo predvsem na problematične oblike zaposlitve.
Vsaj na videz se zdi, da živimo v prihodnosti, poslušalci Odbite do bita že nakupujejo brez denarnice, le s telefonom ali pametno uro. V prvi epizodi četrte sezone o sodobnih načinih plačevanja, uporabniški izkušnji, varnosti in tekmi s tujino z Marušo in Anžetom debatira Aleksander Kurtevski, direktor Bankarta.
Odbita do bita v zadnji epizodi tretje sezone tradicionalno pred mikrofon povabi odbite sodelavce. Maruša, Anže, Gašper, Jan, Maja, Matevž in Matej tokrat priporočajo Youtube kanale.
Val 202 je praznoval skupaj s poslušalci! Maruša Kerec, Anže Tomić in Lenart J. Kučić so novo epizodo posneli pred publiko in debatirali o treh aktualnih temah: alternative za družabna omrežja, trgovinski spor med Kitajsko in ZDA ter Youtube Kids.
Maruša in Anže si po upravljalnikih gesel in upravljalnikih odložišča, delavnik lajšata še z bližnjicami na tipkovnicami. S poslušalci odgovarjata na vprašanje, katere bližnjice na tipkovnici uporabljati in zakaj?
Applova razvojna konferenca je letos še posebej presenetila, pravijo udeleženci, izbrani novinarji in razvijalci iz vsega sveta. Po 18 letih se največje tehnološko podjetje na svetu poslavlja od aplikacije iTunes, ponuja zmogljiv računalnik, ki tudi zaradi cene ni namenjen množicam, organizira delavnice in nagovarja ženske. Maruša in Anže od daleč opazujeta dogajanje v Kaliforniji, s prizorišča se oglašata Katarina Lotrič, soustanoviteljica aplikacije Lake in tehnološki novinar Jason Snell.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Maruša Kerec, Anže Tomić in Matej Praprotnik debatirajo o svetu na spletu. Zakaj video ni ubil radia in kako je internet tradicionalne medije le še povzdignil?
Kako je internet v zadnjih tridesetih letih iz želje, da bo rešil človeštvo, postal pošast, ki bi jo radi krotili? Z Marušo in Anžetom debatirata Avgust Jauk in Tomi Dolenc z Arnesa.
Maruša in Anže s poslušalci ugotavljata, zakaj so aplikacije, ki omogočajo lažje kopiranje, pomemben pisarniški pripomoček.
Kdaj naj otroci dostopajo do spleta, kako se straši pri vzgoji spopadajo s temnimi stranmi interneta? Boris Veler iz Logouta priporoča nekatera orodja in odsvetuje aplikacije za vohunjenje
Odbita do bita v miniseriji debatira o naših najdražjih! Otroci vplivnežev so pogosto izpostavljeni kameri, kar lahko vpliva na njihovo prihodnost in zasebnost. Imamo pa v Sloveniji tudi otroke vplivneže, nekateri so od ranega otroštva zvezde profilov na Instagramu in Youtubu. Gostja: Tamara Langus, strokovnjakinja za spletni marketing in družabna omrežja
Je prav, da se dojenčki, otroci ali najstniki vplivnežev pojavljajo pred kamero in v oglasih? Odbita do bita o prihodnosti in zasebnosti izpostavljenih otrok debatira z dr. Sonjo Merljak Zdovc in Niko Veger.
Ob uvedbi GDPR maja lani smo vsi zagnali paniko. Žal ne v praksi, ko bi morali bolj zavarovati spletne strani in dostope do podatkov. Kako in zakaj se je na Googlu znašlo toliko najobčutljivejših podatkov izolskih pacientov?
Neveljaven email naslov