Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frances Haugen, ki je zaradi nestrinjanja s politiko delovanja Facebooka pustila službo in postala žvižgačka, je nagovorila slovensko občinstvo. Omenila je tudi slovenske parlamentarne volitve in vpliv Facebooka na demokracijo. Podjetje Meta obtožuje cenzure in slabe moderacije vsebin in trdi, da bi lahko ravnali drugače. Pravi, da se zaposleni zavedajo škode, ki jo povzročajo s spremembo algoritma, ki izpostavlja ekstremne in nasilne ideje.Kako razsežne so posledice dejstva, da Facebook nagrajuje le všečke in ekstreme? Se lahko proti dezinformacijam borimo z jezikovno pravičnostjo? Zakaj je podjetje Meta grožnja demokraciji? Komentira novinar Lenart J. Kučić.
Objavo in obdelavo posnetkov je Valu 202 dovolil zavod Vsak, ki je skupaj z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani organiziral dogodek.
Žvižgačka Frances Haugen je nagovorila slovensko občinstvo. Novinar Lenart J. Kučić komentira spremembe Facebookovega algoritma in boj z dezinformacijami
Frances Haugen je zaradi nestrinjanja s politiko delovanja Facebooka, zdaj podjetja Meta, po volitvah leta 2020 pustila službo in postala žvižgačka. V nagovoru je omenila tudi slovenske parlamentarne volitve in vpliv Facebooka na demokracijo. Podjetje Meta obtožuje cenzure in slabe moderacije vsebin in trdi, da bi lahko ravnali drugače. Pravi, da se zaposleni zavedajo škode, ki jo povzročajo s spremembo algoritma, ki izpostavlja ekstremne in nasilne ideje.
Kako razsežne so posledice dejstva, da Facebook nagrajuje le všečke in ekstreme? Se lahko proti dezinformacijam borimo z jezikovno pravičnostjo? Zakaj je podjetje Meta grožnja demokraciji? Komentira novinar Lenart J. Kučić.
Objavo in obdelavo posnetkov je Valu 202 dovolil zavod Vsak, ki je skupaj z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani organiziral dogodek.
Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Frances Haugen, ki je zaradi nestrinjanja s politiko delovanja Facebooka pustila službo in postala žvižgačka, je nagovorila slovensko občinstvo. Omenila je tudi slovenske parlamentarne volitve in vpliv Facebooka na demokracijo. Podjetje Meta obtožuje cenzure in slabe moderacije vsebin in trdi, da bi lahko ravnali drugače. Pravi, da se zaposleni zavedajo škode, ki jo povzročajo s spremembo algoritma, ki izpostavlja ekstremne in nasilne ideje.Kako razsežne so posledice dejstva, da Facebook nagrajuje le všečke in ekstreme? Se lahko proti dezinformacijam borimo z jezikovno pravičnostjo? Zakaj je podjetje Meta grožnja demokraciji? Komentira novinar Lenart J. Kučić.
Objavo in obdelavo posnetkov je Valu 202 dovolil zavod Vsak, ki je skupaj z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani organiziral dogodek.
Žvižgačka Frances Haugen je nagovorila slovensko občinstvo. Novinar Lenart J. Kučić komentira spremembe Facebookovega algoritma in boj z dezinformacijami
Frances Haugen je zaradi nestrinjanja s politiko delovanja Facebooka, zdaj podjetja Meta, po volitvah leta 2020 pustila službo in postala žvižgačka. V nagovoru je omenila tudi slovenske parlamentarne volitve in vpliv Facebooka na demokracijo. Podjetje Meta obtožuje cenzure in slabe moderacije vsebin in trdi, da bi lahko ravnali drugače. Pravi, da se zaposleni zavedajo škode, ki jo povzročajo s spremembo algoritma, ki izpostavlja ekstremne in nasilne ideje.
Kako razsežne so posledice dejstva, da Facebook nagrajuje le všečke in ekstreme? Se lahko proti dezinformacijam borimo z jezikovno pravičnostjo? Zakaj je podjetje Meta grožnja demokraciji? Komentira novinar Lenart J. Kučić.
Objavo in obdelavo posnetkov je Valu 202 dovolil zavod Vsak, ki je skupaj z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani organiziral dogodek.
Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj.
Facebook kjub spremembam in kritikam dnevno uporablja dve milijardi ljudi. Vodstvo po obtožbah skrbi za javno podobo največjega spletnega omrežja na svetu, zato uvajajo in testirajo spremembe, ki znova povdarjajo moč posameznika, ne medijev, organizacij in korporacij. A v veliko primerih se prav prek družine in prijateljev širijo dvomljive, lažne informacije. Facebook nas ideološko zapira v mehurčke! Gosta podkasta: Ethan Zuckerman, medijski strokovnjak z ugledne univerze MIT in Taja Topolovec, direktorica Pod črto. Gostitelja sta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nakupovalni listki, koledarji obšolskih dejavnosti, varnostna gesla za vso družino ... Katere aplikacije uporabljate v družinskih in prijateljskih krogih? Na podkast Odbita do bita se lahko naročite, pripravljata ga Maruša Kerec in Anže Tomić.
Ob koncu lanskega leta je več ustanov, med njimi Googlov projekt Zero in tehniška univerza Gradec, odkrilo ranljivost modernih procesorjev, ki so motorji vseh naših elektronskih naprav. Ranljivosti so poimenovali Meltdown (v Intelovih procesorjih) in Spectre (v vseh ostalih procesorjih) in omogočata vdor v računalnik in dostop do osebnih podatkov. Čeprav vse skupaj ni tako dramatično, kot se je zdelo v začetku leta, je prav, da razložimo kaj se dogaja, ker se tiče vseh nas in naših pametnih naprav.
Vsako leto januarja se na svetovni oder inovacij postavijo uporabne, pa tudi manj uporabe tehnologije, ki nas bodo spremljale v letošnjem letu. Sejem CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu, je tako spektakularen kot mesto, ki ga gosti – Las Vegas. Tudi letos je nove tehnologije razstavljalo 2900 podjetij na 250.000 kvadratnih metrih površine. Slovenski novinar Miran Varga pravi, da je na dan prehodil 22.000 korakov in doživel le 60 odstotkov sejma.
Kako so domača tehnološka podjetja izkoristila denar, znanje in slavo svetovnih korporacij? Debata z ustvarjalci zelo uspešnih domačih projektov, nagrajenih z mednarodnimi priznanji in finančno podporo največjih korporacij na svetu. Google in Apple sta prepoznala trud spletnega orodja Parlameter in mobilne pobarvanke Lake, aplikacija Finšpektor, ki omogoča celovit vpogled v porabo javnega denarja, pa čaka na obljubljeno donacijo in svojih pet minut slave.
Tema, ki smo jo že povabili v Odbito do bita pred leti, pa tudi v katero drugo oddajo na Valu 202, ker je tako zelo pomembna in se z leti zelo spreminja. Ne nujno na bolje! Internetna nevtralnost zagotavlja duh odprtega interneta in svet, v katerem imamo možnost izbire. Razmerja med ponudniki in uporabniki interneta naj bi bila enakovredna. Kršitve internetne nevtralnosti so se že dogajale tudi v Sloveniji, ZDA so lani decembra naredile velik korak nazaj, Indija pa je v tem hipu na področju internetne nevtralnosti najbolj napredna država na svetu.
Prvi robot na svetu je dobil državljanstvo, na družabnih omrežjih doma in v ZDA kraljujeta predsednika, Bitcoin je postal tema pogovora na vsakem koraku. Tehnološko leto 2017 je bilo bizarno, zanimivo pa tudi žalostno. Kdo ali kaj ga je narekoval in zaznamoval? O odbitem letu debatirata Maruša Kerec in Anže Tomić.
V Angliji je tisoč mladih med 6. in 17. letom vlogerstvo celo izpostavilo kot poklic, ki bi ga radi opravljali. Kdaj in zakaj je snemanje samega sebe postalo družbeni in spletni fenomen? Gosta podkasta sta najboljši slovenski vloger Ciril Komotar (Komotar minuta) in dr. Tanja Oblak Črnič (Fakulteta za družbene vede).
Po tipkovnicah, miškah in zaslonih svojo epizodo podkasta Odbita do bita dobijo še slušalke, ki so nepogrešljiv del radijske produkcije in vsakodnevnih poti. Maruša Kerec in Anže Tomić debatirata o dilemi med žičnimi in brezžičnimi slušalkami. Slednjih je vedno več tudi zaradi proizvajalcev mobilnih telefonov, ki pri novih modelih ukinjajo vhod za slušalke.
K računalniku sodi oprema, zato se je Odbita do bita podrobno lotila tipkovnic in mišk, na vrsti so še zasloni! Vinsko, bordo ali kričeče rdeča barva? Zaslon je pomemben! In ker pogosto razlike iščemo le v velikosti zaslona, razložimo kaj je še pomembno pri nakupu in uporabi ploskve v katero gledamo vsak dan na vsakem koraku?
Maruša Kerec, Anže Tomić in Sergej Hvala se pogovarjajo o računalniških miškah. Ugotavljajo, da se prepogosto pri nakupu računalnika ukvarjamo s procesorjem ali grafično kartico, pozabimo pa na tipkovnico, miško in zaslon, ki so zaradi neposredne izkušnje bolj pomembni, predvsem za naše telo!
Cenejša membranska ali dražja mehanska tipkovnica? Odbita do bita ugotavlja, da se pogosto preveč ukvarjamo z nakupom računalnika, zaslon, miška in tipkovnica pa ostanejo ob strani. Maruša in Anže testirata mehanske tipkovnice, ki so narejene po meri posameznika, in ugotavljata, da so tipkovnice ustvarile pravo subkulturo.
Estonija je verjetno edina država na svetu, v kateri je 99% vseh storitev digitalnih, za državljane dosegljivih 24/7. Samo analogni so še vedno poroka, ločitev in nakup nepremičnine. Od leta 2005 edini v Evropi tudi volijo prek spleta. Na zadnjih volitvah je spletni glas oddalo 186.000 ljudi, to je 32% vseh oddanih glasov. Odbita do bita pa trdi in dokazuje, da spletne volitve niso najboljša in najbolj varna zamisel. Na debato vabijo estonski e-državljan Jan Jogis, Filip Dobranić z iniciative Danes je nov dan in stalna odbita gostitelja Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita še tretjič opozarja na pomembnost varnostnih kopij. Morda vas bo prepričala filmska zgodba o kraji računalnika, sogovornici Špeli so takrat izginili tudi vsi pomembni študijski in službeni dokumenti. Kako se zavarovati pred krajami, vdori in nepazljivostjo? S kopijami na več lokacijah!
Ker je oktober mesec kibernetske varnosti, se Odbita do bita loteva varnostnih kopij naših podatkov. V prejšnji epizodi ste dobili odgovor na vprašanje, zakaj zunanji disk ni varna izbira, tokrat pa varno shranjujemo fotografije. Sandi Fišer je v minulih osmih letih kot profesionalni fotograf nabral 35 TB fotografij, kam in kako jih shranjuje?
Oktober je mesec kibernetske varnosti. Odbita do bita bo zato v seriji oddaj (tri četrtke zapored) opozarjala na varnost podatkov, ki jih shranjujemo na osebni računalnik. Varnostna kopija namreč ni le shramba na zunanjem disku! Zgodbo pripovedujeta Jure Longyka, avtor oddaje Izštekani, in Tomaž Marič, glasbenik: “Z varnostno kopijo je tako kot s hujšanjem po novem letu. Dva meseca si priden in se držiš obljub, potem na njih pozabiš.”
Veselje je očitno, Maruša Kerec in Anže Tomić se vračata k sodobnim tehnologijam in ocenjujeta jesenske novosti. Največja tehnološka podjetja na svetu novosti predstavijo v predbožičnem času, ko se množično obdarujemo in ponujajo nove različice telefonov, laptopov, pametnih svičnikov, zvočnikov itn. Google pravi, da je mobilne revolucije konec, prihodnost je predvsem premik k umetni inteligenci; oboževalce Appla pa skrbi dilema med 8 in X!
Odbita do bita se seli v devetdeseta. Nekoč zelo napredna tehnologija, mreža strežnikov z imenom IRC, danes namreč še živi! O zlati dobi IRCa in uporabnosti tehnologije Maruša Kerec, Anže Tomić, Gorazd Božič in Miha Rekar.
Tehnologjie, ki izginjajo bodo v valovski Odbiti do bita dobile še tretji del. Maruša Kerec in Anže Tomić tokrat raziskujeta "pagerje", v prevodu pozivnike! Ugotavljata, da obstajajo tudi v resničnem življenju, ne le v filmih. V Sloveniji jih uporabljajo prostovoljni gasilci, v tujini pozivniki celo rešujejo življenja, nepogrešljivi naj bi bili celo za opazovalce ptičev?! Ne zamudite odbite debate!
Maruša Kerec in Anže Tomić v Odbiti nadaljujeta razpravo o tehnologijah, ki izginjajo. Kasete sicer ostajajo iskane, pravi Damir Vodopija, ki v središču Ljubljane prodaja in presnemava kasete. Gostje oddaje so tudi člani benda Dan D, ki so ne tako dolgo nazaj album izdali na kaseti, kjub zavedanju, da kasetofoni skoraj ne obstajajo več!
Neveljaven email naslov