Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Nenad Jelesijević kot publicist in teoretik raziskuje kritično umetnost, estetizacijo upora in potenciale dezindentifikacije. Njegov prispevek z naslovom Sodobne scenske prakse onkraj statusa razlike, ki ga je predstavil v okviru mednarodne znanstvene konference Scenske umetnosti, migracije, politika: Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav, v okviru 50. Borštnikovega srečanja, obravnava tri primere, v katerih so se oziroma se združujejo umetnostne prakse s področja nekdanje Jugoslavije: beograjska manifestacija Kontra Dibidon, aprila 1995, transjugoslovanska gledališka pobuda KPGT (kazalište, pozorište, gledališče, teatar) in festival Ex Ponto, bistvo njegovega razmišljanja pa je teza o spornosti samega pojma medkulturna izmenjava, saj, kot pravi Jelesijević, ta že vsebuje razločevanje, etnične oznake, razliko. Več v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju!
790 epizod
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
Dr. Nenad Jelesijević kot publicist in teoretik raziskuje kritično umetnost, estetizacijo upora in potenciale dezindentifikacije. Njegov prispevek z naslovom Sodobne scenske prakse onkraj statusa razlike, ki ga je predstavil v okviru mednarodne znanstvene konference Scenske umetnosti, migracije, politika: Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav, v okviru 50. Borštnikovega srečanja, obravnava tri primere, v katerih so se oziroma se združujejo umetnostne prakse s področja nekdanje Jugoslavije: beograjska manifestacija Kontra Dibidon, aprila 1995, transjugoslovanska gledališka pobuda KPGT (kazalište, pozorište, gledališče, teatar) in festival Ex Ponto, bistvo njegovega razmišljanja pa je teza o spornosti samega pojma medkulturna izmenjava, saj, kot pravi Jelesijević, ta že vsebuje razločevanje, etnične oznake, razliko. Več v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju!
»Mojster« so znanci in tisti, ki so ga le na videz poznali, imenovali arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bolj ali manj zatopljen v lastne misli, hodil po ljubljanskih, dunajskih, praških ulicah. Mojster je tudi naslov predstave, ki so jo v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega uprizorili na terasi Gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani. V studio smo povabili nekatere ustvarjalce predstave, ki odseva obsežen in poglobljen študij Plečnikove bogate korespondence in arhitekture: Jašo Kocelija, režiserja predstave, Darjana Mihajloviča Cerarja, oblikovalca prostora in Evo Mahkovic, dramaturginjo. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Mankica Kranjec, www.mgl.si
Letošnji Festival radikalnih teles Spider je napovedal boj zoper harmonijske strukture. Te razume kot všečno razporeditev delov in misli, ki pa so zares »harmonične« le v striktno določenih kontekstih. Obstaja več harmonij in lestvic? Kdo jih določa? Kot osnovno orožje so izbrali fantastično matematiko. Fantastična matematika je študij vzorcev in nizov. Namesto torej, da bi opazovala in raziskovala po standardnih postopkih, si pri vsakem problemu zastavi posebno operacijo. Mednarodna zasedba umetnikov in intelektualcev je prek načela fantastične matematike predstavila več predstav, filmskih projekcij, performansov in pogovorov. Radikalna telesa so zasedla ljubljanski Tivoli in nam govorila o zaupanju ter nam kazala vse odvode in mutacije, obstoječe in zasanjane načine, kako biti z drugim in kako težo svojega individuuma sprostiti v roke kolektivnega objema. Nastopajoči so nam pokazali, da so predmetom in krajem vnaprej pripisane funkcije le ena izmed opcij ter da svoboda obstaja tudi onkraj svobode. Sram, intima, komemoracija in lastninjenje so izredno fluidne kategorije, ki naj si jih vsak interpretira po svoje. Vsako leto nas po eni strani pušča z vedno večjim cmokom v grlu, saj nam precej surovo kaže, da bo naša prihodnost težko naslikana z barvami, hkrati pa v svojem večnem iskanju lepote ostaja predvsem radikalen. Matic Ferlan je za oddajo Oder pripravil festivalsko reportažo. fotografija iz predstave: Vera Tussing, ''T-dance'', foto: Matija Lukić
Teatrolog dr. Tomaž Toporišič, tudi dramaturg, publicist, esejist, urednik, prevajalec, kritik in univerzitetni predavatelj, je doslej napisal nepreštevno število naslovov knjig in razprav o interaktivnem razmerju drame in gledališča v preteklih obdobjih, preobrazbah literature in medijev gledališča skozi čas in njihov kreativni potencial. Čeprav je v očišču Tomaža Toporišiča gledališče v navezi z literaturo, pa vedno zajema iz sovplivnosti praks v zgodovini vseh umetnosti, iz njihove vezljivosti in semiotičnosti. Pri tem je vedno v dialogu s pomembnimi teoretiki svetovnega formata. Nedavno je izšla njegova znanstvena monografija z naslovom Nevarna razmerja dramatike in gledališča XX. in XXI. stoletja, v kateri na širše svetovni, evropski in slovenski sceni kulture ter družbe nasploh preučuje številne povezave z nekdanjimi in sedanjimi fenomeni gledališča. Oddajo je pripravila Magda Tušar.
V sklopu 57. Borštnikovega srečanja v Mariboru se je odvila mednarodna konferenca, ki je tematizirala gledališče kot učinkovito in uspešno metodo socialne aktivacije ranljivih skupin. Pod naslovom Gledališka vključenost – socialna aktivacija so predavatelji predstavili ne zgolj svoje izkušnje z vključevanjem ranljivih skupin v kreativne procese, ampak tudi učinke tega vključevanja. S sodelujočimi se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden Slovenska popevka, SMG, sezona 2017/18, režija Matjaž Pograjc, foto: Nejc Saje
Kot hčerka koreografinje in plesne pedagoginje Jane Kovač Valdés in pantomimika Andresa Valdésa je bila že od mladih nog izpostavljena odrskim umetnostim. Sodobni ples ji je od nekdaj pomenil prostor svobodnega izraza in raziskovanja same sebe. Ljubezen do te plesne zvrsti zdaj uspešno predaja naprej kot plesna pedagoginja v plesnem studiu Intakt, še vedno pa se tudi izobražuje, končuje namreč magisterij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Njena velika ljubezen je tudi ustvarjanje avtorske glasbe.
Tik pred začetkom tekmovalnega programa na 57. festivalu Borštnikovo srečanje, smo pred mikrofon povabili Niko Leskovšek, selektorico tekmovalnega programa, ki pravi, da kakovost uprizoritev kljub težkih razmeram za ustvarjanje v času, ko srečevanja niso dovoljena ali zaželjena, ostaja na visoki ravni. V epidemičnem času so se pojavile nove gledališke in hibridne oblike in nove teme, to pa ne pomeni, da so problematike, ki jih je gledališče razgaljajo pred epidemijo, izginile, še dodaja Nika Leskovšek. Vabimo vas k poslušanju! Aleš Novak, umetniški direktor FBS in Nika Leskovšek, selektorica tekmovalnega programa Foto: Boštjan Lah
Alja Predan je dramaturginja, prevajalka, urednica in teatrologinja. Njeno več kot tri desetletno delo v gledališču je močno zaznamovalo slovensko gledališko krajino, predvsem z njenim odločnim in vztrajnim tkanjem vezi z umetniki ter gledališkimi strokovnjaki iz tujine. To se je pokazalo predvsem v času, ko je umetniško vodila festival Borštnikovo srečanje. Z Aljo Predan smo se pogovarjali ob prejemu nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv Festivala Borštnikovo srečanje
V oddaji Oder se tokrat posvečamo bogastvu in heterogenosti najbolj sodobne dramske pisave. Zdi se namreč, da je besedilno v širokem uprizoritvenem prostoru dobilo nove zagone. Nedavno je izšel zbornik Drama, tekst, pisava 2, ki sta ga uredila Petra Pogorevc in Tomaž Toporišič. Poleg Petre Pogorevc je gost oddaje tudi Jakob Ribič.
Po podatkih hrvaškega statističnega urada so ženske nad 65. letom starosti najbolj ogrožena skupina za življenje pod pragom revščine. Bakice oziroma Babice je naslov dokumentarne gledališke predstave, ustvarjene po pričevanjih štirih žensk, ki zbirajo plastenke in jih prodajajo v trgovinah, da bi se preživele. Predstava te dni gostuje na prestižnem nemškem festivalu Theatertreffen, kamor je bila izbrana med več 300 predstavami z vsega sveta. Več pa v pogovoru z režiserko Tjašo Črnigoj. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Miradna Legović
52. teden slovenske drame, ki je med 27. marcem in 8. aprilom potekal v Prešernovem gledališču v Kranju, je tudi to leto nekaj prostora namenil mladim dramatikom in dramatičarkam. Status mladih ustvarjalcev v slovenskih gledališčih je pod resen drobnogled vzel simpozij o mladi dramatiki z naslovom Inflitracija na sceno. V sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije ga je pripravila in moderirala dramaturginja Nika Švab, prav tako prejemnica nagrade za mlado dramatičarko na 47. Tednu slovenske drame. Na simpoziju se je pogovarjala z Varjo Hrvatin, Izo Strehar, Žigom Divjakom, Jakom Smerkoljem Simonetijem in Nino Kuclar Stiković. Simpozija se je udeležila tudi Ana Lorger, ki je pripravila oddajo. Vabimo vas k poslušanju! foto: Maša Pirc, www.tsd.si
Ples je ena izmed najbolj starodavnih oblik gibanja. Že v tradicionalnih plemenskih kulturah so ples uporabljali kot povezavo z naravo in božanskimi silami. S plesom in glasbo so zaznamovali pomembne mejnike v razvoju človeka. Ples je pospremil rojstvo novega bitja na svet in odhod starega človeka v onstranstvo. Vendarle pa se zdi, da je sodobni človek pozabil plesati. Naravno izražanje s telesom, prepuščanje impulzu ritma, raziskovanje svojega lastnega giba, vse to je postalo v vse bolj statični in zasedeni družbi prava redkost. Zato je mednarodni dan plesa, ki ga praznujemo 29. aprila, priložnost, da se spomnimo na to že skoraj pozabljeno umetnost, ki je lastna vsakomur izmed nas. V tokratni oddaji Oder bosta o svojem doživljanju plesa govorila mlada slovenska plesalca – plesalec sodobnega plesa in plesni pedagog Leon Marič in priznana baletna solistka Nina Noč. Slišali boste tudi slovensko poslanico, ki jo vsako leto ob mednarodnem dnevu plesa pripravijo v Društvu baletnih umetnikov Slovenije. Tokrat jo je prispeval Edi Dežman, baletni solist in pedagog, prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo za leto 2021.
Dino Pešut je hrvaški dramaturg, dramatik in pisatelj. Za svoje ustvarjanje je prejel kar šest državnih nagrad za dramatiko, uveljavil pa se je tudi v tujini. V Ljubljani se je marca mudil v okviru rezidenčnega program festivala Fabula, kjer je predstavil svojo prvo v slovenščino prevedeno knjigo, roman Očetov sinko, vodil pa je tudi delavnico dramskega pisanja. Pred mikrofon oddaje Oder ga je povabil Rok Bozovičar. Vabimo vas k poslušanju! foto: Škuc, vir: rtvslo.si
V Mariboru so pred dnevi podelili letošnje Glazerjeve nagrade za izjemne dosežke v kulturi in umetnosti. Viliju Ravnjaku, gledališkemu ustvarjalcu in nekdanjemu vodji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so podelili véliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti. Ravnjak, ki že 40 let živi in ustvarja v Mariboru, je duhovno in estetsko zaznamoval mariborski repertoar in tamkajšnjo Dramo uvrstil med pomembne gledališke hiše. Zdaj bo tokratni gost oddaje Oder, ki jo je pripravila Brigita Mohorič. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv SNG MB
V zadnji številki revije Maska z naslovom Epizode bolezni najdemo besedilo Simptom kot dogodek plesnega telesa, ki ga je napisala Eva Smrekar. V njem avtorica raziskuje povezave med medicinskimi in znanstvenimi raziskavami histerije ob koncu 19. stoletja in sočasnimi scenskimi umetnostmi ter njihov vpliv na razvoj performativnih umetnosti in novega občinstva v 20. stoletju. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank / Mesto žensk 2018, izsek
Zaustavili se bomo ob lutkovnih predstavah Kaja mora v bolnišnico in Brina ima epilepsijo. Beseda bo tekla o pomenu simbolne igre in pripovedovanja zgodb, pa tudi o vidiku soudeležbe otrok v predstavi ter tistih drugih vprašanjih, ki jih razpira ustvarjanje za to specifično, ranljivo ciljno skupino. Oddajo smo prvič predvajali 16. junija 2020, pripravila jo je Saška Rakef Perko.
Po motivih Andersenove pravljice Stanovitni kositrni vojak je predstavo Temnica režiral Matija Solce. Prostorsko-gledališki dogodek ima nekatere posebnosti, o katerih smo spregovorili z režiserjem, z igralko in igralcema Asjo Kahrimanovič Babnik, Mihom Arhom in Gašperjem Malnarjem ter dramaturgom Benjaminom Zajcem. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Gašper Malnar in Asja Kahrimanovič Babnik
52. Teden slovenske drame, največji festival slovenske dramatike s tekmovalnim in spremljevalnim programom predstav, okroglih miz, pogovorov, koncertov bo trajal od 27. marca do 8. aprila. Podeljene bodo nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije, na sklepni prireditvi v Prešernovem gledališču v Kranju pa nagrade: Grumova in Šeligova, nagrada za najboljšega mladega dramatika pa nagrada po izboru občinstva.Žirija se lahko odloči tudi za nagrado po svojem izboru in podeli nagradi za najboljša igrako in igralca. Selektor letošnjega festivala je Rok Ándres, ki predstavlja in komentira program 52. Tedna slovenske drame.
Naslov oddaje smo si izposodili pri istoimenski knjigi Diane Koloini, ki nosi podnaslov Ženske v Molierovih komedijah. Avtorica v njej s podrobno obravnavo izpostavlja vidike, ki jih komediograf povezuje v celote močnih in vplivnih ženskih in jih sopostavlja protagonistom, predstavnikom izrazito patriarhalnega družbenega reda 17. stoletja. K pogovoru o knjigi Slabo poznate naših src tančine smo povabili Diano Koloini. Vabimo vas k poslušanju! foto: Klavdija Figelj, vir: zdus.si
Svet Talije ima bogato zgodovino, njeno bogastvo pa najdemo tudi v človeku, ki se spominja. Zato prisluhnimo Tonetu Partljiču, dolgoletnemu spremljevalcu in predsedniku festivala Borštnikovo srečanje. Njegovo pripoved sta Petra Tanko in teatrologinja Ana Perne s slovenskega gledališkega inštituta zabeležili ob pripravi dveh oddaj ob 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralsko umetnost. Jubilejni oddaji prav tako lahko poslušate v našem spletnem arhivu. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Borštnikov prstan, najvišje igralsko odličje za življenjsko delo, podeljen Vidi Juvan leta 1977, Zlatarna Celje, 14-karatno zlato, lastnik: Aleš Jan (sin prejemnice prstana igralke Vide Juvan), 27 × 25 × 16 mm, 24 g, hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej, foto: Andrej Ovsec
Svet Talije ima bogato zgodovino, njeno bogastvo pa najdemo tudi v človeku, ki se spominja. Zato prisluhnimo Tonetu Partljiču, dolgoletnemu spremljevalcu in predsedniku festivala Borštnikovo srečanje. Z nekaj anekdotičnimi poudarki obuja duha časa in časti, ki si jo zaslužijo véliki gledališki umetniki. Njegovo pripoved sta Petra Tanko in teatrologinja Ana Perne s Slovenskega gledališkega inštituta zabeležili ob pripravi dveh oddaj ob 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralsko umetnost. Jubilejni oddaji so prav tako lahko poslušate v našem spletnem arhivu. na fotografiji: Borštnikov prstan, najvišje igralsko odličje za življenjsko delo, podeljen Vidi Juvan leta 1977, Zlatarna Celje, 14-karatno zlato, lastnik: Aleš Jan (sin prejemnice prstana igralke Vide Juvan), 27 × 25 × 16 mm, 24 g, hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej (foto: Andrej Ovsec).
Neveljaven email naslov