Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstava v opomin, da je preteklo zgodovino nujno spoštovati in prenašati na nove rodove.
Med Londonom, Tolminom in Ljubljano nastaja predstava Antigona. V mednarodni igralski ekipi, ki jo vodi režiserka Sanja Gregorčič, sodeluje tudi Gaja Višnar.
Antigona je prevod in priredba Jovanovićeve Antigone (Balkanska trilogija) v angleški jezik, z mednarodno zasedbo igralcev iz Italije, Amerike, Britanije in Slovenije. Zgodba sledi klasičnemu antičnemu mitu o bratomoru in prepovedanem pokopu brata izdajalca, le da je postavljena v zasedeno Sarajevo v čas krvave balkanske vojne. Kraljeva družina se skriva v zaklonišču, kjer si Kreon, Jokasta, Antigona in Ismena prepevajo stari jugo rok in kjer prerok Tejrezias napoveduje prihodnost iz straniščne kolibe. Predstava nastaja v spomin na vojne dogodke na ozemlju nekdanje Jugoslavije in v trajen opomin, da je preteklo zgodovino nujno spoštovati in prenašati na nove rodove.
Mlado ustvarjalko Gajo Višnar je pred mikrofon povabil Alen Jelen. Beseda bo tekla tudi o življenju in delu slovenske igralke v New Yorku.
778 epizod
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
Predstava v opomin, da je preteklo zgodovino nujno spoštovati in prenašati na nove rodove.
Med Londonom, Tolminom in Ljubljano nastaja predstava Antigona. V mednarodni igralski ekipi, ki jo vodi režiserka Sanja Gregorčič, sodeluje tudi Gaja Višnar.
Antigona je prevod in priredba Jovanovićeve Antigone (Balkanska trilogija) v angleški jezik, z mednarodno zasedbo igralcev iz Italije, Amerike, Britanije in Slovenije. Zgodba sledi klasičnemu antičnemu mitu o bratomoru in prepovedanem pokopu brata izdajalca, le da je postavljena v zasedeno Sarajevo v čas krvave balkanske vojne. Kraljeva družina se skriva v zaklonišču, kjer si Kreon, Jokasta, Antigona in Ismena prepevajo stari jugo rok in kjer prerok Tejrezias napoveduje prihodnost iz straniščne kolibe. Predstava nastaja v spomin na vojne dogodke na ozemlju nekdanje Jugoslavije in v trajen opomin, da je preteklo zgodovino nujno spoštovati in prenašati na nove rodove.
Mlado ustvarjalko Gajo Višnar je pred mikrofon povabil Alen Jelen. Beseda bo tekla tudi o življenju in delu slovenske igralke v New Yorku.
Že s prejšnjo oddajo smo odprli temo medkulturnih izmenjav na področju scenskih umetnosti in z britansko teatrologinjo Janelle Reinelt pogledali geografsko širom po fenomenih gledališkega sveta preteklega stoletja. Danes bomo pogled zožili na področje nekdanje Jugoslavije, v čas od konca druge svetovne vojne do danes. O medkulturnih izmenjavah in sodelovanju smo se pogovarjali s srbsko znanstvenico, vodjo Unescovega sedeža za kulturno politiko in menedžment ter nekdanjo rektorico Univerze umetnosti v Beogradu, Mileno Dragičević Šešić. Njen referat v sklopu mednarodne konference Scenske, umetnosti, politika, migracije, Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav, na 50. Borštnikovem srečanju, ki je bil izhodišče za pogovor, ki ga boste slišali, se na začetku ozre v leto 1974, ko je bilo v Beogradu ustanovljeno Jugoslovansko dramsko gledališče. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: Arhiv 50. FBS
V okviru 50. Borštnikovega srečanja je potekala dvodnevna znanstvena konferenca, na temo Scenske umetnosti, migracije, politika: Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav. Konferenca je ponudila več tem, ki vam jih bomo v oddajah Oder predstavili v pogovorih z domačimi in tujimi gostjami in gosti. Za uvod vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z mednarodno ugledno teatrologinjo Janelle Reinelt o vrednotenju medkulturnih izmenjav. na fotografiji:Janelle Reinelt, arhiv 50. BS
Tako častitljiva obletnica nacionalnega gledališkega festivala ponuja nemalo gradiva, ki mu bomo v tokratni in prihodnjih oddajah namenili pozornost. Za začetek pa nekaj zgodovine… Vabimo vas k poslušanju! Gregor Baković kot Ignacij Borštnik v predstavi Hotel Modra opica, koprodukcija SNG Drama Ljubljana in MG Ptuj, 2014, foto: Peter Uhan
Letošnje, jubilejno, 50. Borštnikovo srečanje v Mariboru je izmed sodobnih tujih dramatik izbralo poljsko in jo postavilo pod žaromete in pod drobnogled fokusa največjega slovenskega gledališkega festivala. Izšla je nova knjiga Sodobna poljska drama s štirimi prevedenimi dramami, videli smo dve predstavi poljskih gledališč, tri televizijske priredbe predstav, študentje ljubljanske akademije so pripravili bralni uprizoritvi, vse to pa so spremljali pogovori o poljskem gledališču v vseh njegovih legah. V oddaji Oder bo Poljski fokus 50. Brštnikovega srečanja predstavila Tadeja Krečič.
Danes poteka 14. dan gladovne stavke Miha Turšiča. Slovenski vrhunski oblikovalec, motor Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT in postgravitacijski umetnik, je svoje življenje zastavil za cilje, h katerim stremi bolj ali manj vsa slovenska kulturna in umetniška javnost. Turšičevo protestno dejanje se zdi logična posledica pričevanj, ne samo o finančnem, temveč posledično tudi duhovnem stanju slovenskih ustvarjalcev, kulturnih delavcev ter vladnih in nevladnih institucij, ki smo jim bili priče na 2. izredni, protestni seji Nacionalnega sveta za kulturo, 21.septembra. Vezno gradivo med pričevanji in odlomki izjav podpore Turšičevim prizadevanjem, v tokratni oddaji, o umetnosti in gledališkem v sferi družbeno-političnega, v pripovedi dr. Miklavža Komelja. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: rikogroup.com
Po študiju primerjalne književnosti, ob koncu osemdesetih let, sem se začel ukvarjati z literarno esejistiko, refleksijo in tudi teorijo. Ukvarjati sem se začel tudi s slovensko dramatiko, saj so tedaj izhajale zelo dobre drame Daneta Zajca, Vena Tauferja, Draga Jančarja… in o njih sem začel pisati za Tribuno in Novo revijo. Na pobudo pesnika in dramatika Vena Tauferja so me povabili v Slovensko mladinsko gledališče,… Ker sem prihajal s strokovnega področja primerjalne literarne vede, sem odrsko prakso ves čas povezoval z neke vrste teoretizacijo gledališča in kulture. Tako se začenja pripoved dr. Tomaža Toporišiča, ki smo ga srečali na novem dramaturškem križišču. Vabimo vas k poslušanju! foto: osebni arhiv
Tik pred poletjem je v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla zbirka razmišljanj in beleženj raziskovanja različnih vidikov performerja, kot si jih je za izhodišče vzela plesalka, performerka, režiseka Katja Legin. Knjiga z naslovom Dvojnosti, performer in njegovo delo, je pisanje, ki pleše, kot v spremni besedi zapiše Blaž Lukan, in je eno redkih del pri nas, ki se s teorijo ukvarja skoraj izključno skozi prakso, z delom na sebi. Osnovno izhodišče raziskovanja Katje Legin je improvizacija in iz nje izhajajoče vprašanje: kako oblikovati snov. Vse njeno raziskovanje pa je uperjeno v odrsko izvedbo in sicer v živost v ponovitvi določene strukture. Za tokratno oddajo smo prebrali poglavje iz knjige Dvojnosti, performer in njegovo delo, ki ima naslov: Dvojnosti v uprizoritveni umetnosti – performans in spada med začetna poglavja, v katerih se avtorica orientira po izbranih teoretskih raziskovalnih orodjih. Vabimo vas k poslušanju! foto: www.sigledal.org
V tokratni oddaji »Oder, oddaja o sočasnem gledališču« smo za izhodišče našega pogovora vzeli radiofonično predstavo Hoerspiel, malo igro za poslušanje in gledanje, ki je nastala v produkciji Multimedijalne kolibe iz Zagreba. Ozrli smo se v zgodovino radia kot umetniškega medija, razmišljali o izzivih, ki jih principi radijske umetnosti lahko prinesejo v gledališče, in se ne nazadnje ustavili pri vprašanju domišljije, poslušanja in tišine. Naši gostje so bili Pavlica Bajsić Brazzoduro, avtorica predstave, Ljubica Letinić, urednica dokumentarnega ciklusa Audio.doc na tretjem programu hrvaškega radia, in igralec Sven Medvešek. Oddajo smo prepletli z utrinki iz radiofonične predstave Hoerspiel.
Kako iz besedila izluščiti dramaturški ključ, ki določi izbiro lutkovne tehnologije? Kako sporočilo predstave prikazati z oblikami, barvami, uporabljenimi materiali? V tokratni oddaji Oder smo spregovorili o celostnem oblikovanju lutkovne predstave. Naša sogovornica je bila vizualna umetnica, scenografka, kostumografka in slikarka Agata Freyer, ki je oblikovala lutke za več kot 40 lutkovnih predstav, od marionet na žici do lutk tradicionalnega japonskega gledališča bunraku. Po poti Od skice do lutke – istoimenska razstava je do 30. oktobra na ogled v Bežigrajski galeriji 1 – sem se z njo sprehodila Saška Rakef.
Septembrske oddaje začenjamo z novo sezono Dramaturških križišč in tokrat vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z dr. Bojano Kunst, filozofinjo, dramaturginjo in teoretičarko sodobnih scenskih umetnosti. Bojana Kunst je redna profesorica na Inštitutu za uporabne gledališke znanosti na Justus Liebig Univerzi v Giessnu, kjer od leta 2012 vodi mednarodni magistrski program Koreografija in performans. Je avtorica več knjig in urednica monografij, med njimi so tudi Višnje v čokoladi, Nemogoče telo, Nevarne povezave, Sodobne scenske umetnosti (ki sta jo uredili skupaj s Petro Pogorevc), Performance and Labour in zadnja, Umetnik na delu, namenjena predvsem afirmaciji umetniških praks, ki skozi razmišljanje o razmerah in statusu umetnikovega dela razkriva nevarne povezave med kapitalskimi spekulacijami in umetniškim načinom življenja. Knjiga Umetnik na delu je pred kratkim izšla tudi v angleškem jeziku, pri založbi Zero Books. Več o Bojani Kunst, njenem delu in pogledih na sodobno gledališko in plesno sceno, v pogovoru s Petro Tanko, v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju! foto: osebni arhiv
Pripoved Marinke Štern o gledališkem ustvarjanju v Slovenskem mladinskem gledališču se je v prvem delu končala v 90-ih letih preteklega stoletja, ko je posebno pozornost in igralsko energijo usmerila med drugim tudi v predstavo Susn, ki jo je po besedilu Herberta Achternbuscha režiral Eduard Miler, štiri igralke, ki so uprizarjale Susn pa so prejele Borštnikovo nagrado za posebne dosežke. Pripoved drugega dela pogovora se začenja pri sodelovanju z režiserjem Tomijem Janežičem pri predstavi Utva, za kar Šternova pravi, da je bilo na njeni igralski poti prelomno, saj se je v nasprotju do t.i. režiserskega gledališča minulih obdobij, s to predstavo zgodil preobrat in, z Janežičem na čelu, povratek k igralcu. To je Marinko Štern ponovno utrdilo v poklicu, ki mu je predana od srednješolskih let do danes, po tem, ko se je leta 2014 po 38. letih angažmaja v Slovenskem mladinskem gledališču, upokojila. Ni odveč še enkrat spomniti, da prihaja šestdeseta sezona Slovenskega mladinskega gledališča in da pogovor z Marinko Štern pomeni odprt pogled v njegovo delovanje. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: mladinsko.com
Marinka Štern je gledališka in filmska igralka, ki je tako z večjimi kot manjšimi vlogami, ki jih je odigrala v minulih štirih desetletjih, gledalcem vtisnila neizbrisno sled premišljene in poglobljene umetniške inovativnosti in iskrivosti. Po 38 letih rednega angažmaja v Slovenskem mladinskem gledališču, ki ga je zapustila leta 2014, še vedno igra v nekaterih starejših predstavah. Poleg tega je letos 20. aprila letos nastopila v 2. ponovitvi 50 - letnega projekta NOORDUNG Dragana Živadinova, v Mestnem gledališču Ptuj igra v predstavi Najstarejša obrt ameriške avtorice Paule Vogel, za letošnjo pozno jesen pa z mladima gledališčnicama Uršo Adamič in Nino Šorak pripravljajo predstavo o demenci. Slovensko mladinsko gledališče letos jeseni odstira zastor šestdesete sezone. Pripoved Marinke Štern podrobno osvetljuje ustvarjanje in ustvarjalne postopke preteklih, skoraj štirih desetletij njenega angažmaja v tem gledališču. Vabimo vas k poslušanju ponovitve pogovora z Marinko Štern, ki smo ga posneli spomladi leta 2010, in ga bomo predvajali v dveh zaporednih terminih oddaje Oder, oddaje o sočasnem gledališču. foto: Peter Uhan, www.mladinsko.com
Vida Cerkvenik Bren je diplomirana gledališka in radijska režiserka, ki se je kmalu po končani Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo začela intenzivneje posvečati umetnosti v javnem prostoru in raziskovanju oblik gledališkega izraza v neposredni komunikaciji z občinstvom. Je soustanoviteljica skupine Ljud, ki je v zadnjih osmih letih ustvarila več kot deset projektov, s katerimi so prepotovali skoraj vse celine. Več o ustvarjanju v javnem prostoru v današnjem Odru, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.streewalker.si
6.februarja leta 1986 je Gledališče sester Scipion Nasice uprizorilo retrogardistični dogodek Krst pod Triglavom. Ta je pomenil tudi krst vélikega odra v današnji Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. In prav temu se posvečamo v tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču: pričevanje o produkcijskih vidikih nastajanja Krsta pod Triglavom je z nami delil dr. Goran Schmidt, takratni vodja gledališkega in filmskega programa v Cankarjevem domu. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.krstpodtriglavom.org
Tudi tokratni Oder, oddaja o sočasnem gledališču, se spogleduje z nizom Dramaturška križišča, ki smo ga s portreti slovenskih dramaturginj in dramaturgov že dodobra razvili. V pogovoru z dr. Blažem Lukanom namreč osvetliva širše polje dramaturgije in dramaturga, najprej s pogledom na delovanje dramaturga kot avtonomnega soustvarjalca gledališkega dogodka, v nadaljevanju pa se posvetiva razmerjem v slovenskem gledališkem prostoru, ki je po dvajset in nekaj letih, še vedno dokaj jasno razmejeno na državne in mestne gledališke institucije ter zunajinstitucionalno sceno. Z nekaj vprašanji in premišljanji o njih vas vabimo k poslušanju! vir foto: ludliteratura.si
Omogočiti prenos znanj z mojstrov lutkovne umetnosti na mlade ustvarjalce, ustvariti polje za soočenje različnih umetniških jezikov, različnih lutkovnih tehnologij, različnih pristopov k lutkovni umetnosti so le nekateri izmed ciljev, ki jih zasleduje mednarodni projekt Lutkovna nomadska akademija. O razlogih za njegov nastanek, njegovi strukturi in ciljih, razlikah v lutkovnem izobraževanju med različnimi državami in ne nazadnje o izzivih, ki jih ponuja vodenje evropskega projekta, je spregovoril pobudnik in umetniški vodja projekta Robert Waltl.
Razumeti ples. Razumeti njegov jezik. Približati njegov jezik širšemu občinstvu. Uveljaviti ples. Reflektirati koreografske prakse. Ne spregledati koreografske prakse ženskih avtoric. Ustvarjati prostor za razvoj in uveljavitev plesa. Za dialog o plesu. Ne le s plesno produkcijo, temveč tudi z izobraževanjem in založništvom. O pomenu izobraževalne in založniške dejavnosti na področju sodobnega plesa bodo govorile koreografinja, plesalka in umetniška direktorica zavoda Emanat Maja Delak; plesalka, koreografinja in strokovna svetovalka za ples pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti Nina Meško ter teoretičarka, publicistka in dramaturginja Andreja Kopač.
"Zanima me gibajoče se telo. Zanima me, kaj se s plesom dogaja. Iščem plesni jezik, ki pride za sodobnim plesom. Raziskujem, kje se ples skriva, kaj govori in kako telesnost nagovarja med abstrakcijo in narativnostjo," pravi Matej Kejžar, koreograf in plesalec. Njegovo novo delo Rave bo v kratkem doživelo premiero na prestižnem Avignonskem festivalu, več o njegovem odnosu do plesa in koreografije pa lahko izveste v tokratni oddaji Oder.
Po tem, ko smo prejšnji teden spoznali in umestili termin postdramsko gledališče v slovensko gledališko pokrajino, kot to predlaga Maja Šorli v knjigi Slovenska postdramska pomlad, danes poslušajmo, kako in na kakšne načine se v postdramsko gledališče umešča besedilo. Hierarhija, ki v dramskem gledališču dramsko besedilo postavlja na vrh in so mu podrejena druga odrska sredstva, je v postdramskem porušena, besedilo oz.besedilno predlogo ustvarjalci obravnavajo enakopravno z drugimi izrazili. Pri tem se spreminjajo tudi načini pisave za gledališče, avtorstva,…
Oder, oddaja o sočasnem gledališču, bo, po dolgem času, tokrat teoretsko naravnana. Izbrali smo poglavja iz pred nedavnim izdane knjige Maje Šorli: Slovenska postdramska pomlad. V njej avtorica obravnava množico primerov iz slovenske gledališke produkcije, nastalih od 90-ih let preteklega stoletja dalje, ki jih izbira po ključu, predlaganem v teoretskih orodjih prelomne knjige Hansa Thiessa Lehmanna: Postdramsko gledališče. Izbrana poglavja bomo poslušali v dveh zaporednih oddajah. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.cityofwomen.org
Neveljaven email naslov