Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
467 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Gostja nocojšnje oddaje Odprto za srečanja bo Primorka iz Volčje Drage- Aleksandra Gregorič, ki se je pred 16 leti preselila na Dansko. Tja jo je peljala akademska kariera, danes pa pravi, da je ta vikinška dežela postala njen drugi dom. Danska se redno uvršča v vrh socialno najpravičnejših držav v Evropi, po različnih raziskavah tudi država kjer živijo najsrečnejši ljudje na svetu. Danci so znani po posebnem življenjskem slogu s katerim se lahko kosa redko katera druga država…cenijo svobodo posameznika, preprostost in ne marajo izpostavljenosti -bahanje in izkazovanje bogastva jim je nekaj povsem tujega. Zato pa so toliko bolj zaščitniški do njihovih vrednot, ki predstavljajo hrbtenico družbene ureditve. Zakaj in kako se to pozna v vsakdanjem življenju bomo vprašali Aleksandro, ki poučuje in raziskuje na eni največjih poslovnih univerz v Evropi na Copenhagen Business School. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
To je ena od spodbudnih misli, ki jih lahko preberemo na spletni strani Mastermind akademije. Njen ustanovitelj in nosilni predavatelj je Aleksander Šinigoj, ki je sicer doktoriral na Ekonomski fakulteti ljubljanske Univerze s področja informacijsko-upravljavskih ved, drugače pa je motivacijski trener, predavatelj in strokovnjak za osebno in poslovno rast. Osrednjo pozornost pri svojem delu z ljudmi namenja nevrolingvističnemu programiranju, hipnozi in coachingu (izg.: koučingu). Iz nevrolingvističnega programiranja nosi naziv Master trener, ki si ga kot edini iz Slovenije deli še s 30-imi na svetu. Rad poudarja, da dobra vprašanja pripeljejo k boljšim odgovorom oziroma k drugačnemu miselnemu toku ter na koncu tudi do želenih rezultatov v mišljenju, ravnanju in nasploh življenju ljudi.
Gospodinja pod krinko in Življenje v kovčkih - to bi bila lahko naslova napetih romanov. Pa nista, tako svoje življenje opiše Tina Milostnik Valenčič, novinarka Primorskih novic in žena diplomata, ki trenutno skupaj z možem, namestnikom veleposlanika, živi v Črni Gori. Podgorica je njun začasni dom. Tino Milostnik Valenčič smo pred mikrofon povabili, ker nas je zanimalo, kakšna je vloga žene diplomata, kako težko ali pa lahko je odložiti novinarsko pero, kako novinarske oči zaznavajo novo okolje in kako je domovina videti od daleč. Seveda nas je zanimalo tudi, ali veljajo stereotipi o Črnogorcih. In ker sta z možem v preteklosti že službovala na Poljskem in v Bosni in Hercegovini, se nismo mogli izogniti primerjavi. S Tino Milostnik Valenčič se pogovarja Barbara Kampos.
Stojan Ščuka v prostem času obiskuje rock koncerte po Evropi, sicer pa je zaljubljen v naravo, zaljubljen je v pasje kosmatince, ukvarja se z botaniko, mikologijo, lovi ribe, sprehaja psa, obrezuje 79 oljk in ogromno najrazličnejših sadnih dreves, je tudi ornitolog. Tretji mandat je na čelu Javnega zavoda park Škocjanske jame. Z Mojco Klarič sta govorila o projektih, ki tečejo v Parku Škocjanske jame, pa o lastnostih dobrega direktorja in o krasnih sodelavcih. Spomin je segel v njegovo otroštvo in k sorodnikom na Kras. Odkrito je direktor parka spregovoril tudi o tistem, česar mu doslej ni uspelo uresničiti.
V večerno oddajo Odprto za srečanja prihaja Stane Sušnik. Mnogim se je vtisnil v spomin kot glasbeni urednik na Radiu Študent sredi sedemdesetih let minulega stoletja. Bil je med organizatorji jazz festivalov, na RTV je organiziral tudi neposreden prenos dobrodelnega koncerta Live Aid, veliko je pisal o popularni glasbi in drugih glasbenih zvrsteh. Z ženo sta si pred leti omislila sanjsko življenje v Gabrovici na Krasu. Obkrožena s čudovitim vrtom in obdana z osli. Človeka mnogoterih potez, Staneta Sušnika, je na večerni pogovor povabila Loredana Vergan.
V maju praznuje tudi pesnik Marko Kravos. Letos je še veliko bolj slovesno, saj slavi 80-ti življenjski jubilej. Doma je na Tržaškem, od nekdaj je močno povezan z morjem in sredozemsko pokrajino, ki sta našla prostor tudi v njegovi poeziji. Dejaven je tudi kot prevajalec, ki spretno plete vezi, posebej med pesniki slovenskega in italijanskega jezika. Kot dolgoletni urednik Založništva tržaškega tiska pa se lahko pohvali z več kot tisoč izidi, ki so pomembno premoščali kulturne razdalje med matično domovino in zamejstvom, a tudi med književnostima večine in manjšine. Kravosa, ki se je rodil v času jezikovne in kulturne diskriminacije, so knjige očarale že v otroštvu in ga v dobi odraščanja zaznamovale za vse življenje. Ves čas je bil človek dialoga in sodelovanja, avtor vrste pobud in pretokov ob zahodni meji, veliko energije pa je namenil tudi sodelovanju v številnih književnih organizacijah.
Vasica Avče v občini Kanal ob Soči je danes znana predvsem po edini slovenski črpalni hidroelektrarni in po tem, da je pred 115 leti nad vasjo padel prvi slovenski meteorit. Športni navdušenci, pa ste Avče spoznali po zelo odmevni prireditvi Downhill Avče, ko so vas in okolico preplavili gorski kolesarji s celotne Slovenije. Prav na prelomu v novo tisočletje so se domačini resneje začeli ukvarjati s to športno disciplino, takrat so ustanovili tudi društvo. Danes je gorsko kolesarstvo sestavni del kraja, pravi Mitja Madon, ki ponosno dodaja, da so v tem času vzgojili več tekmovalcev, ki krojijo slovensko gorsko kolesarsko sceno. Mitja Madon je tudi ljubiteljski fotograf, ki je ta hobi prepletel z gorskim kolesarjenjem. Na klepet ga je povabil Boštjan Simčič
Položaj delavcev in delavske pravice so 137 let po dogodkih v Chicagu, na katerih so delavci zahtevali 8-urni delavnik in za to plačali krvav davek, neprimerno boljši in na višji ravni. Kljub temu se tudi danes srečujemo s prakso in primeri, ki spominjajo na neke davne čase. Bližajoči se praznik dela je zato priložnost, da se spomnimo, kako težko so bile delavski pravice pridobljene in kako lahko jih je zaobiti, če ne vztrajamo pri njihovem doslednem spoštovanju. Na to opozarja tudi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije-KS 90 in predsednik sveta Inšpekcije za delo Republike Slovenije, Damjan Volf, ki bo gost tokratne oddaje Odprto za srečanja. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je pevka in jazz glasbenica, ki očara ne samo z glasom, ampak tudi s svojo karizmatičnostjo in z odprtostjo. Alenko Godec, ki letos obeležuje 35 let glasbene kariere, je na klepet povabila Anita Urbančič.
Dr. Tadeja Jakus, z dekliškim priimkom Pregelj, je otroška leta in zgodnjo mladost preživela na Malem Polju, zaselku pri Colu nad Ajdovščino od koder se je podala na dolgo pot izobraževanja. Zaokrožila jo je z znanstvenim nazivom. Je univerzitetni inženir živilske tehnologije, kot višja predavateljica in raziskovalka na področju prehrane in gibanja je zaposlena na Univerzi na Primorskem, fakulteti za vede o zdravju, Katedri za prehransko svetovanje-dietetiko. V pogovoru nam je predstavila nekaj splošnih pravil in zmot oziroma »resnic« o prehranjevanju. Tudi v luči današnjega življenjskega tempa, ko se premalo zavedamo, kako prepleteni sta psihologija in prehrana. S Tadejo Jakus se je pogovarjal Sandi Škvarč
Nekdanja vrhunska jadralka Klara Maučec je v bogati karieri osvajala medalje na največjih tekmovanjih, trikrat se je udeležila tudi olimpijskih iger. Na zboru najboljših športnikov in športnic sveta je bila najuspešnejša v Atenah, ko je z Vesno Dekleva Paoli osvojila četrto mesto v razredu 470. Osvajanje odličij na regatnih poljih je uspešno združevala s študijem mikrobiologije, trenutno je vodja laboratorija v Zdravstvenem domu Piran. O športni poti in drugih življenskih izzivih se je s Klaro Maučec pogovoril Primož Čepar.
Primož Velikonja je vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kočevje, ki je v času epidemije zgledno organiziral cepljenje in si takrat prislužil tak časopisni naslov: Reševalec, ki je razjezil Kacina. Že nekaj let aktiven v akciji Slovenija oživlja, kje izobražuje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Bitje srca ima svoj ritem ... In ritem je za nocojšnjega gosta še kako pomemben. Vsak večer se vsaj za eno uro usede za bobne v svojem studiu. Ajdovca po rodu je v naš studio povabila Tjaša Škamperle.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je bila Selma Skenderović, večkrat nagrajena pisateljica in pesnica. Koprčanka, hči Bošnjakov iz Črne gore, rojena na Kosovu. Študentka slovenistike in primerjalne književnosti v Ljubljani, ki se je v Slovenijo preselila še kot otrok. Kot najmlajša avtorica je Selma pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020 in s svojim angažiranim pisanjem premagala skoraj 100 mladih literatov iz vse Slovenije in zamejstva. Leta 2021 je nato pri Javnemu skladu za kulturne dejavnosti izšla njena zbirka kratkih zgodb Zakaj molčiš, Hava?, v kateri se avtorica ukvarja z vprašanji o družbi in veri, domu in tujstvu, identiteti, spregledanosti in pripadnosti. Knjiga je prevedena v črnogorski in angleški jezik, pred kratkim je izšel še bosanski prevod. Izšla je tudi antologija sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtorjev in avtoric, v kateri se je Selma Skenderović spoprijela z vlogo urednice.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo gledališkega igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana tržaškega stalnega gledališča, prejemnika nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Njegovo dolgoletno uspešno kariero smo v tej oddaji podrobneje spoznali leta 2019, tokratni pogovor pa bo osebne narave. Spoznali bomo, kako je Mariborčan končal v Trstu oziroma danes v Krepljah, naselju pri Sežani, kjer sta z ženo Majo Blagovič izredno aktivna pri organizaciji kulturnih dogodkov. Izvedeli bomo, zakaj mu Drago Jančar pravi "Bralec" in zakaj mu gre jazz glasba hitreje v uho kot ostale zvrsti.
Kostanjevica v Novi Gorici letos obeležuje pomembne jubileje. 400 let namreč mineva od postavitve prve cerkvice in 70 let župnije Kapela, prve župnije mesta Nova Gorica. Skozi zgodovino in vse zaklade, ki jih skrivata cerkvica in frančiškanski samostan, nas bodo v tokratni oddaji Odprto za srečanja popeljali pater Niko Žvokelj in Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica ter Minka Osojnik, odgovorna konservatorka za sakralno dediščino iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturno dediščine. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Kje se srečata zgodovina pomorstva in umetnostna zgodovina? Zakaj ne smemo dovoliti, da bi nam bogata zbirka umetniških del in drugih predmetov Splošne plovbe spolzela iz rok, tako kot nam je naš edini ladjar? Koliko novodobnih stavb obmorskih mest Kopra, Izole in Pirana bi lahko uvrstili med vrhunska arhitekturna dela? Zakaj so Pirančani leta 1896 vzklikali 'Tartini in piassa, ali Tartini na trgu'? O vsem tem, pa tudi o veslanju po beneško, se bomo v današnji oddaji Odprto za srečanja pogovarjali z Duško Žitko, umetnostno zgodovinarko, muzejsko svetnico in kustosinjo piranskega pomorskega muzeja, ki je v svoji dolgoletni poklicni poti objavila več kot sto del, povezanih z umetnostjo in našo pomorsko dediščino. Njeno zadnje delo, Iztrgano pozabi, pa je monumentalen poklon Splošni plovbi. Kot pravi, ima srečo, da lahko dela to, kar jo najbolj veseli, v morje pa je dobesedno zaljubljena. K pogovoru jo je povabila Lea Širok.
Že od malih nog je veljal za čudežnega dečka kajtanja, bil je trikrat zapored mladinski svetovni prvak. Danes pa nosi celinsko in svetovno krono v članski konkurenci in kot tak velja za prvega favorita na poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024, kjer bodo jadralske tekme potekale v morju pred Marseillem. Tik preden je odšel na Kanarske otoke, na Fuertoventuro, drugi največji otok kanarskega otočja, ga je na pogovor povabil Iztok Novak Easy.
Italijanka v Alžiru, Rossinijeva opera prihaja v Ljubljano. Ob Nuški Drašček, ki bo povedala več o pripravah, vlogi Isabelle in o tem kako je tik pred premiero, smo o vtisih vprašali tudi 5 primorcev, ki imajo vloge v omenjeni operi. Jure Počkaj, Štefica Grasseli, Rok Bavčar, Anja Zemljarič in Marko Ferjančič težko čakajo premiero, ki bo 9. februarja. Dvanajsta Rossinijeva opera bo z vragolijami pevskih vlog in komičnim razpletom zavozlane zgodbe zagotovo privabila mnoge, več v pogovoru Urše Mravlje.
Čopova diploma je najvišja državna nagrada na področju knjižničarstva. Nedavno jo je prejela direktorica izolske knjižnice Marina Hrs za prispevek k razvoju knjižničarske stroke na področju splošnega knjižničarstva, krepitvi položaja izolske knjižnice v mestu, širšem lokalnem okolju in v zamejstvu. V zadnjih tridesetih letih so v knjižnici, ki že dolgo ni zgolj prostor izposoje knjig, uvajali tudi neformalne oblike učenja, študijske krožke, borzo znanja. Vse te oblike so odprli tudi za ranljive skupine. Prostore v knjižnici pa so odprli tudi lokalnim umetnikom. Kakšen je pogled Marine Hrs na prehojeno pot, na spremembe, ki so se dogajale na področju knjižničarstva, pa tudi njegovem razvoju v prihodnje, v oddaji Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj govora o lipicancih, ki so eden naših najpomembnejših kulturnih in nacionalnih zakladov. Lipica je bila od nekdaj znana po najboljših konjih. Tu so menda pravšnji klima ter razmerje hrasta in travnika. Pred skoraj 500 leti je habsburški nadvojvoda Karel II kupil lipiško posest in kobilarno, da bi vzredili elitno vrsto konj, tako za dvor kot za bojevanje. V Lipico so pripeljali najboljše Italijanske, Španske in Arabske pasme konj ter jih mešali s kraškimi konji. Čez dobrih dvesto let je z vsemi temi križanji nastal mogočni konj - lipicanec. Danes jih je na svetu okoli 10.000 in, dejstvo je, da vsi izhajajo iz kobilarne Lipica. Film z naslovom Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice pa govori o tem, kako je potekalo reševanje teh konj ob koncu druge vojne, obenem pa razkriva neizmerno predanost lipiških konjarjev. Tale novonastali dokumentarni film bosta predstavila režiser Dušan Duško Milavec in scenarist Drago Mislej Mef.
Neveljaven email naslov