Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Goriškem, Primorskem in tudi v širšem slovenskem prostoru najbrž ni športnika ali športnega navdušenca, ki ne bi že slišal za Vojka Orla ali ga tudi osebno poznal. Namreč, generacije mladih je vrsto let poučeval telesno vzgojo na Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici, tiste bolj zavzete za kraljico športov oziroma atletiko pa tudi treniral in vzgajal v novogoriškem atletskem klubu. Po upokojitvi je Vojko Orel svojo ljubezen do športa in nasploh športnega dogajanja na Goriškem začel popisovati v tiskanih izdajah. Trem publikacijam - ob 50-letnici Atletskega kluba Gorica, o dosežkih atletov in atletinj ega kluba in zborniku o novogoriškem Športnem parku - je dodal še najnovejšo monografijo o nogometu v Šempetru pri Gorici med leti 1945 in 1963. In prav to je bilo tudi izhodišče pogovoru, ki ga je novinar Valter Pregelj pripravil z avtorjem te publikacije Vojkom Orlom.
486 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Na Goriškem, Primorskem in tudi v širšem slovenskem prostoru najbrž ni športnika ali športnega navdušenca, ki ne bi že slišal za Vojka Orla ali ga tudi osebno poznal. Namreč, generacije mladih je vrsto let poučeval telesno vzgojo na Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici, tiste bolj zavzete za kraljico športov oziroma atletiko pa tudi treniral in vzgajal v novogoriškem atletskem klubu. Po upokojitvi je Vojko Orel svojo ljubezen do športa in nasploh športnega dogajanja na Goriškem začel popisovati v tiskanih izdajah. Trem publikacijam - ob 50-letnici Atletskega kluba Gorica, o dosežkih atletov in atletinj ega kluba in zborniku o novogoriškem Športnem parku - je dodal še najnovejšo monografijo o nogometu v Šempetru pri Gorici med leti 1945 in 1963. In prav to je bilo tudi izhodišče pogovoru, ki ga je novinar Valter Pregelj pripravil z avtorjem te publikacije Vojkom Orlom.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Aleksandra Batiča, avtorja knjige Vseeno. Vse je eno. Z njo je orisal pot v srčnost, ki je tlakovana z nadzorom toka misli. Obenem je knjiga tudi svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije. Svojo kariero je začel v gospodarstvu, med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar Godnič.
Lokalni mediji se soočajo s podobnimi problemi kot mediji na nacionalni ravni - pri tisku je letos to cena papirja. O izivih lokalnih medijev v globalnem okolju informacij so se na nedavni okrogli mizi Društva novinarjev v Izoli pogovarjali štirje ustvarjalci lokalnih medijev, ki jih lahko beremo na Primorskem: Mandrač, Novi Matajur, Obalaplus in Lokalne Ajdovščina so lokalni mediji in niso občinska glasila. Pogovor je vodil Peter Verč, učitelj in novinar Primorskega dnevnika.
Aldo Zubin je dolgoletni predsednik Obalnega planinskega društva, načelnik enega od njegovih odsekov, vodnik, markacist in predavatelj. Večino prostega časa preživi v naravi. V njenih lepotah uživa kot pohodnik, planinec in kot kolesar, … najraje v družbi, na izletih, pohodih, vzponih ali turnem kolesarjenju. S svojo zagnanostjo, navdušenjem, zgledom in znanjem je okoli sebe zbral ljudi, ki so za naravo pripravljeni tudi kaj storiti. Dela je veliko, zlasti s čiščenjem zaraščenih poti. A najbolj aktivni člani društva se počasi starajo. Svoje obveznosti in funkcije bi radi predali mlajšim, ki pa jih ni ravno veliko. Tudi o tem, kako mladino spraviti od računalnika, jo navdušiti za naravo in prepričati, da prevzame vajeti društva v svoje roke, se bo z Aldom Zubinom pogovarjala Jasna Preskar.
Gost tokratne oddaje Odprto za srečanja je bil Miran Pavlin, bivši profesionalni nogometaš, eden od ključnih igralcev Katančeve selekcije, ki nas je na prelomu tisočletja prvič popeljala na evropsko prvenstvo in kasneje začela pisati zgodovino slovenskega nogometa na mednarodni ravni. O njegovi igralski karieri in izzivih po športni upokojitvi ter seveda o svetovnem prvenstvu v Katarju se je pogovarjal Branko Laginja.
V oddajo Odprto za srečanja prihaja 30-letna logopedinja Jasmin Podveršič, mama dveletnemu sinčku, doma iz Doberdoba na zahodnem robu italijanskega krasa, od koder se je po koncu študija logopedije v Ljubljani in poroki preselila v vasico Čadrg na Tolminskem. Tam z možem Primožem skrbita za družinsko ekološko kmetijo Pri Seljanu, predvsem njune čebele. O motnjah artikulacije, uporabi dude, kdaj začeti z obravnavo pri logopedu, pa tudi o njeni rojstni vasi in zdajšnjem domu visoko nad sotesko Tolminke, čebelah, medu in sadjarstvu se bo pogovarjala z Marišo Bizjak.
Bohinjska proga med Jesenicami in Novo Gorico je zagotovo ena od najslikovitejših v Sloveniji. Temu so pritrdili tudi pri znanem založniku potovalnih vodnikov Lonely Planet, ki jo je pred šestimi leti uvrstil zelo visoko na seznamu najboljših železniških potovanj na svetu, za katera morda še niste slišali. Znamenitosti, zgodovino in skrivnosti Bohinjske proge, pa Matjaž Marušič razkriva predvsem potnikom na muzejskem vlaku, ki svojo pot zaključi pred novogoriško železniško postajo na Trgu Evrope, katerega polovica je na italijanski strani z imenom Piazza della Transalpina ravno v čast tej železniški progi. Tam že lep čas navdušuje razstava z naslovom Bohinjska proga: Ob Soči po tiru treh narodov. Njen kurator je prav Matjaž Marušič, član Operativne iniciative 110 let Bohinjske proge in tajnik Društva za Bohinjsko-goriško progo, pravi živi leksikon, ki ve o njej povedati marsikaj zanimivega. Z njim se bo pogovarjal Boštjan Simčič.
V tokratni oddaji gostimo primorsko pianistko Aleksandro Pavlovič, tenkočutno in tehnično podkovano umetnico, ki s svojo predanostjo in umetniško dovršenostjo navdušuje kot solistična interpretka in glasbena pedagoginja. V prostem času pa deli pozornost na širša področja: piše članke, kritike, predava na strokovnih forumih, se poglablja v podrobnosti glasbene zgodovine in tudi prevaja. Kot sam rada pravi, je arheolog, saj nenehno raziskuje, na prvem mestu pa ji je vedno navdih. Je diplomantka slovitega Konservatorija Čajkovski v Moskvi, kjer je med študijem spoznala moža, z njim in tremi otroki zadnja leta živi v Ljubljani.
Gostja današnje oddaje je muzikologinja Helena Filipčič Gardina, diplomantka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki se kot samozaposlena v kulturi ukvarja s številnimi dejavnostmi, od publicističnih in uredniških do organizatorskih ter menežerskih. V tem letu pa je opozorila nase predvsem kot koordinatorica projekta, ki ga v okviru Mestne občine Koper in koprske glasbene šole ter Zavoda lepih umetnosti prirejajo ob 100. obletnici rojstva skladatelja Vladimirja Lovca. O tem in o širini muzikološkega poklica ter še o marsičem teče beseda med našo gostjo in njeno gostiteljico.
Če bi radi slišali, kako zveni švedska balada iz devetega stoletja, prisluhnite tokrati oddaji. Morda vam je tuja tudi beseda Svitar, ki si jo je naša gostja izbrala za ime zavoda. Ali pa še nikoli niste stopili na grad Rihemberk, enega najstarejših gradov na Slovenskem, ki je postal njen drugi dom. Spoznajte Bojano Čibej, pevko in interpretatorko kulturne dediščine, ki ima prav posebno poslanstvo.
Gost oddaje Odprto za srečanja bo pesnik in pisatelj Edelman Jurinčič, Istran, ki je z osmimi zbirkami zaznamoval kulturno ustvarjalnost prostora, ki mu je zvest že 70 let. V pogovoru z Nevo Zajc se bosta sprehodila skozi življenjsko pot, ki jo je na začetku zaznamovala tudi izselitev iz Istre in nato vrnitev.
V nedeljo bodo naši zahodni sosednje volili nove predstavnike v parlament in senat. Javnomnenjske raziskave zmago na predčasnih parlamentarnih volitvah napovedujejo desničarski stranki Bratje Italije, ki jo vodi populistična Giorgia Meloni. Močan zasuk v desno v državi med drugimi skrbi tudi slovensko senatorko Tatjano Rojc, ki jo je Demokratska stranka v Furlaniji Julijski krajini postavila na prvo mesto svoje kandidatne liste. Gre za pomembno odločitev tako v luči razumevanja večkulturnega obmejnega prostora kot tudi možnosti, da Slovenci v Italiji ohranijo svojega predstavnika v Rimu, saj so Italijani lani z referendumom število izvoljenih predstavnikov zmanjšali za tretjino. O aktualni politični klimi, posluhu za pravice Slovencev in perspektivni mladi generaciji narodne skupnosti se je s senatorko Tatjano Rojc pogovarjala Špela Lenardič.
Naša tokratna gostja je nekdanja direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki se je po 27 letih dela v četrti največji mlekarni pri nas, pred kratkim upokojila. Mlekarno, sicer zgrajeno že leta 1957, ki je danes v 100-odstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, je vodila 16 let. Skupaj s predanimi delavci in posoškimi kmeti so jo po stečaju Kraša leta 1995 rešili propada in iz nje ustvarili prepoznavno blagovno znamko mlečnih izdelkov iz Posočja. Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije so ji pred kratkim podelili tudi red za zasluge Republike Slovenije.
Na studijski obisk je prišel Jernej Čopi, ustanovitelj in direktor podjetja Ensol 360 Blagovna znamka 360 Karting je mednarodno uveljavljena in znana po načrtovanju in gradnji večnivojskih stez za gokart. Za tuje investitorje, ki s tovrstnimi adrenalinskimi atrakcijami bogatijo družinske zabaviščne parke, je koprsko podjetje v svetovnem merilu trenutno prva in najbolj zanesljiva izbira.
Težko bi se našlo koga, ki ne bi poznal prav nobene od njenih številnih pesmi, še težje človek med poslušanjem njene glasbe ne začne prepevati. Anika Horvat je na glasbeni sceni že 30 let. Za njo so premnoga glasbena sodelovanja in povezovanja, nenehna prepletanja različnih glasbenih stilov, za katera pravi, da so njen zaščitni znak. Ker bo Anika okroglo obletnico glasbenega ustvarjanja konec tega meseca obeležila na poseben način v družbi skrbno izbranih gostov, jo je na obisk in klepet povabila Anita Urbančič.
17 dni so se gasilci na Krasu borili z največjim požarom v zgodovini Slovenije. Najpomembnejše odločitve je v ključnih trenutkih sprejemal Simon Vendramin, vodja intervencije, ki je ob sebi imel še nepogrešljivo ekipo sodelavcev. Zdaj, ko se je stanje na Krasu umirilo, je Karin Zorn Čebokli prvega moža intervencije povabila na pogovor.
V tokratno oddajo smo povabili Danijelo in Danijela Koradina, ki se že dve desetletji ukvarjata z organizacijo koncertov. To poletje imata spet veliko dela, saj so ljudje dogodke očitno zelo pogrešali. Pri izbiri izvajalcev se zanašate na svoje občutke, prisluhneta željam ljubiteljev glasbe, vedno pa iščeta tudi nove izvajalce, ki lahko glasbenim sladokuscem ponudijo kaj novega. Kaj se dogaja v ozadju pri pri organizaciji koncerta, se kdaj kaj tudi zalomi, s katerimi izvajalci najraje sodelujeta in kaj pripravljata za jesen, ju bo vprašal Andrej Šavko.
Šudije etničnosti in nacionalizma, še posebej pa antropologija Romov, rasizem in anticiganizem so področja, ki jim dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja in profesorica na koprski Fakulteti za humanistične študije, namenja posebno pozornost pri svojem znanstvenem delu. Je predstavnica slovenske delegacije v IHRI, Mednarodni zvezi za spomin na holokavst. V njenem okviru je članica Komiteja za genocid nad Romi. Tokrat smo z gostjo osvetlili predvsem večplastne pomene, ki ga imata za romsko skupnost dva letošnja dogodka: premiera kratkega dokumentarnega filma Proud Roma ali Ponosni Romi režiserja Pabla Vege in Beneški umetnostni bienale. Slednji zato, ker prvič v njegovi zgodovini umetnica romskega porekla predstavlja katero od držav. Poljska je namreč za svoj paviljon izbrala dela slikarke in romske aktivistke Małgorzate Mirge-Tas. Avtor: Lea Širok Foto: Osebni arhiv dr. Alenke Janko Spreizer
Na svoji 35-letni duhovniški poti je povsod pustil močno sled lepote. Z besedo, podobo, glasbo. Bil je pobudnik projektov Carpaccio 500 in Koper - Capodistria 1500. Leta 2017 se je odločil, da se Župnija Koper prijavi na javni razpis za pridobitev velikih koncertnih orgel. In uspel. Koper je tako zapisal na evropski sakralni glasbeni zemljevid, saj je koprska stolnica dobila največje cerkvene orgle v Sloveniji in ene najlepših v Evropi. Tokratni gost oddaje je koprski župnik Primož Krečič.
Tokrat je naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino pa lahko spoznate še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom.
Neveljaven email naslov