Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Olimpionik Miro Cerar je nedavno praznoval 80-o obletnico, ob tej priložnosti se je spomnil vseh svojih največjih uspehov. V oddaji Odprto za srečanja se je s Primožem Čeparjem pogovarjal tudi o stvareh, ki so zaznamovale njegovo življensko pot.
486 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Olimpionik Miro Cerar je nedavno praznoval 80-o obletnico, ob tej priložnosti se je spomnil vseh svojih največjih uspehov. V oddaji Odprto za srečanja se je s Primožem Čeparjem pogovarjal tudi o stvareh, ki so zaznamovale njegovo življensko pot.
Kulturni in literarni zgodovinar ter predavatelj dr. Jonatan Vinkler življenje zajema z veliko žlico. Meni, da se nikoli ne smemo zadovoljiti s tistim, kar je bilo. Zadovoljiti se z dosežkom in si ne prizadevati za njegovo izboljšanje je kot mlačna voda, pravi. Ni niti poživljajoče topla niti osvežujoče hladna. Zaposlen je na Univerzi na Primorskem, je direktor Univerzitetne knjižnice in glavni urednik Založbe univerze na Primorskem, za svoja raziskovalna dela je prejel številne nagrade. Tudi Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Načrtov z univerzitetno knjižnico mu ne manjka, želi si, da bi postala bogato intelektualno in ustvarjalno središče.
V Koper, njeno najljubše mesto, redno prihaja, da obišče svoje najbližje in zalije svoje koreninice, pravi pesnica in prevajalka Vera Pejovič. Njen drugi dom je zdaj že več kot dve desetletji večetnični in večjezični Luksemburg, kjer tudi njen priimek, poudarja, izgovarjajo brez posebnih težav. In zakaj Luksemburg? Ker se je tam ob vstopu naše države v Evropsko unijo začela njena uspešna poklicna pot na Generalnem direktoratu Evropske komisije za prevajanje. Ogromna ustanova. Ena največjih tovrstnih na svetu. Samo lani, denimo, so prevedli 2 milijona 600 tisoč strani iz in v 24 uradnih jezikov Unije. Vero Pejovič je ob njenem nedavnem obisku v Kopru Lea Širok povabila v našo oddajo Odprto za srečanja.
Tokratna gostja je Samanta Kobal, diplomirana dramaturginja in gledališka pedagoginja, ki svojo ljubezen do gledališča in dramaturgije raziskuje, uresničuje, išče in zasleduje v pripovedovanju, klovnih, gledališki režiji in predvsem v soraziskovanju gledališča - giba - besede z otroki in mladostniki. V novogoriški gimnaziji, gledališki šoli Talija, ustvarjalni hiši Gajbla in še marsikje. V intervalih se predaja pisanju dramskih besedil, pred kratkim pa je izšel tudi njen knjižni prvenec Zamenjam strah za sladoled.
"Meja. Beseda me je presekala na dvoje. Pol mene biva tu, na Grčni, v tuji hiši, ki čaka na nove lastovke, na Kampošantu in kolodvoru, na Blančah, ki bodo jugoslovanske, v Kromberku, kjer počiva naš tata. Polovica... pol mene je v Gorici. Tam je Franko. Je Vera. Je moje učiteljišče. Je moje mesto," pravi v knjigi Gorica pisateljica Mateja Gomboc. 'Gorica' prinaša še veliko besed, zgodb, dejstev, sreče in žalosti. O tej in še eni nagrajeni knjigi, ki nosi zgodbo z bolečo aktualno temo, sta spregovorili pisateljica Mateja Gomboc in Urša Mravlje. Gostja nam je povedala, v katerem majhnem kraju na Primorskem sta dve pisateljici in zakaj tam gostom raje ponudi kaj drugega kot vodo, ter nam namenila besedo, ki bi jo morali udejanjiti.
Zavržena hrana predstavlja velik okoljski problem. Miha Pipan je našel dobro rešitev s pomočjo črne bojevniške muhe. Preko Start-upa v Angliji je na noge postavil podjetje Better Origin. Kot znanstvenik in direktor kroji biotehnologije, ki omogočajo presnovo odpadlih biomas v uporabne namene.
Vsak si lahko ustvari čudovit vrt, pravi Jožica Golob Klančič, ki bo tokratna gostja oddaje Odprti za srečanja. Ljubezen do narave so ji vcepili starši, skupaj z možem pa sta pod robom Trnovskega gozda ustvarila svojo vrtnarijo s trajnicami. To so vse zelnate rastline, ki v naši klimi preživijo na prostem več kot tri leta. Vrtnarijo danes vodi njena hčerka, sama pa rada poudari, da nam v našem stresnem življenju prav pride sprostitev ob rastlinah, ki so sposobne tudi počakati, da si bomo zanje vzeli čas. Jožico Golob Klančič je obiskala Eva Furlan.
Goran Vojnović je filmski režiser in pisatelj, ki živi in dela v Ljubljani. Posnel je štiri celovečerne filme in napisal štiri romane, trenutno pa med drugim sodeluje v enem od projektov bodoče evropske prestolnice kulture.Z njim smo se pogovarjali o vlogi Slovenije v evropskem prostoru ter prednostih in izzivih, ki nam jih prinaša članstvo v EU. O Vladimirju Putinu in Benjaminu Netanjahuju. Pa tudi o tem, zakaj Robert Golob ni Christiano Ronaldo, kakšen je njegov odnos do socialnih omrežij in ali bi jih morali prepovedati in zakaj ta svet vse bolj postaja svet čefurjev.
Praznik dela ponuja v razmislek številne teme, ki se nanašajo na položaj delavcev, delo kot táko in pravice, ki iz njega izhajajo. Gre za široko in zahtevno tematiko, s katero se je in se še vedno ukvarja Euro Brozić, ki je bil v času delovne aktivnosti med drugim generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije- KS 90, zdaj, ko je upokojen, pa je predsednik Sindikata upokojencev v okviru te iste organizacije. Na obeh funkcijah je imel in ima priložnost spremljati in sodelovati pri urejanju občutljivih odnosov med delodajalci, delavci in državo. O tem, kako gleda na dosežke in kje vidi največje izzive, bo razmišljal v oddaji Odprto za srečanja, ki jo je pripravila Jasna Preskar.
V oddajo smo povabili enega najvidnejših primorskih zgodovinarjev, dr. Salvatorja Žitka, ki je pred več kot 60 leti, ko je začel raziskovati, postavil temelje za razvoj slovenskega zgodovinopisja Istre. Poučeval je na koprski gimnaziji, bil dolgoletni direktor Pokrajinskega muzeja Koper in več desetletij predsednik Zgodovinskega društva za Južno Primorsko. Za pomemben doprinos k preučevanju kulturne dediščine Slovenske Istre je prejel častno priznanje Izidorja Cankarja. Je častni meščan koprske občine, in čeprav že dolgo ne živi več v Kopru, ta ostaja njegovo najljubše mesto.
Filmski scenograf, nagrajenec Metoda Badjure in prejemnik oskarja za film Nikogaršnja zemlja, Duško Milavec, in Drago Mislej Mef, glasbenik, tekstopisec, novinar, Ježkov nagrajenec. Rojena sta istega leta, dober letnik 1950. Duško Milavec je izjemen filmski in gledališki scenograf, legenda slovenske filmske umetnosti, tisti, ki ve, da je kino tu zato, da so nam zemeljski dnevi bolj znosni. Drago Mislej Mef je tudi legenda: pisec besedil popevk, glasbenik, kantavtor, scenarist, a tudi organizator različnih prireditev, novinar in urednik. Tisti, ki ve, kako poboža pesem. Oba sta že upokojena, a to v resnici nista. Oba sta po rodu iz Postojne, a je Duško točno tri mesece starejši. Morda je zato leta 2016, leto pred Mefom, prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, Mef pa je Ježkovo nagrado prejel leta 2017. Skupaj tudi snemata dokumentarne filme – Duško kot režiser, Mef kot scenarist. Filme, ki častijo kraje, ljudi, stavbe, obrti in zgodbe njune mladosti v Postojni in okolici. Prijatelja sta. Vesta, da se ljudi in sveta ne da spreminjati, zato sta ustvarjalna in se družita. Tudi na Largu pri špini v Izoli, kjer Mef organizira različne druženja in koncerte in pravi: »Bom pa spremenil svoj mikro svet in naredil malo osvobojeno ozemlje.« MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper; prinaša pogovore z dvojicami, ki delujejo na različnih področjih – prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, zakonski partnerji, starši in otroci. Tokrat sta naša gosta filmski scenograf in glasbenik.
Gostja nocojšnje oddaje Odprto za srečanja je Ljubica Kolander Bizjak, upokojena zdravnica družinske medicine Zdravstvenega doma Koper. V 42 letih dela je zdravila več generacij istih družin in se soočala s številnimi spremembami v organizaciji zdravstvenega varstva. Zagovarja stališče, da bolnik ne sme biti za nič prikrajšan, stavi na timsko delo. Delo z ljudmi je ni nikoli obremenjevalo, čeprav je včasih v enem dnevu obravnavala tudi več kot 100 pacientov in ambulanto zaključila šele takrat, ko nikogar več ni bilo v čakalnici. Zdaj dva krat na teden dela v ambulanti Univerze na Primorskem. Delo z mladimi jo izjemno veseli. Pravi, da so mladi ozaveščeni in tudi hvaležni pacienti.
Nejc Poklar je predsednik Rokometnega društva Koper, v dolgi rokometni turneji je igral za domače in tuje klube. Na tujem se je preizkusil tudi v Libanonu in Iranu, kariero v tujini pa je sklenil na Kosovu. V karieri je bil član mladih reprezentanc Slovenije, desetkrat mu je uspelo zaigrati tud v članskem dresu izbrane vrste. Po koncu igralske kariere se je preizkusil tudi v vlogi trenerja in športnega direktorja. Nejc Poklar prihaja iz rokometne družine, tudi o tem v pogovoru z gostiteljem, Primožem Čeparjem.
Zorko Bajc, že 24 let župnik v Piranu, in Ubald Trnkoczy, direktor fotografije – prijatelja MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper. Prinaša pogovore z dvojicami: prijatelji, sodelavci, poslovnimi partnerji, zakonski partnerji, starši in otroki. Tokrat sta naša gosta župnik in vernik. Naša gosta sta prijatelja, ki se morda kdaj ozreta v nebo, četudi nista meteorologa, a njuna vera je globoka, tudi to ju povezuje. Oba tudi velikokrat gledata v objektiv fotoaparata in kamere, s pronicljivim pogledom pa vsak na svoj način v človeške oči in dušo. Dobra prijatelja sta: Zorko Bajc, župnik v Piranu, a tudi fotograf in kulturni delavec, in Ubald Trnkoczy, direktor fotografije, snemalec in fotograf. Več skupnih ljubezni imata, tudi veliko ljubezen do Pirana - mesta, ki ju bogati in navdihuje, a ga s svojimi številnimi projekti že vrsto let bogatita tudi onadva. Oba sta prejemnika Tartinijeve nagrade – zlatega grba občine Piran. Zorko Bajc je nagrado prejel leta 2015, za leto 2020 pa še Steletovo priznanje za zgledno in kontinuirano obnovo sakralnih in kulturnih spomenikov v Piranu, Ubald Trnkoczy pa je Tartinijevo priznanje prejel leta 2021. Vera je zanju radost, zatočišče, upanje. Ustvarjalnost pa vodilo življenja. Z njima se je pogovarjala Nataša Benčič.
Martina Marušič Kos je vodja službe za komuniciranje na Univerzi na Primorskem. A v pogovoru je razkrila tudi mnoge druge vloge. Martina je namreč tudi strastna bralka, ki se lahko pohvali z več kot 200 prebranimi knjigami letno, velika ljubiteljica peke, blogerka na pavzi, mama, rada tudi kaj sešije. Pravi, da ne izbira ciljev, ampak izzive. Z Anito Urbančič sta se dotaknili dopolnjenih dveh desetletij Univerze na Primorskem, sprememb na področju odnosov z javnostmi v zadnjem dobrem desetletju, pa tudi vsega, povezanega s knjižno skupnostjo, ki živi na Instagramu in katere aktivna članica je tokratna gostja.
Skupina ukrajinskih sirot je našla svoj novi dom v Slavini pri Postojni. Otroci zdaj hodijo v vrtec in šolo, končno živijo normalno in v miru. Maja 2022 so namreč morali oditi iz Ukrajine, saj je bilo zanje življenje v tamkajšnji sirotišnici, kjer so bivali, prenevarno. A kot kaže, se bodo v kratkem morali vrniti, čeprav tam še vedno divja vojna. To je pretreslo vse vpletene, ki so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo otroci vse, kar potrebujejo. Prisluhnite zgodbi, ki razkriva, kako otroci v Slavini živijo, hodijo v vrtec in šolo, kakšen je njihov vsakdan, kako pojejo in se smejejo. In seveda, kako srčno jim pomagajo prostovoljci ter vsi udeleženi. Koordinatorica projekta Cvetka Kernel je Urši Mravlje povedala, kaj se pravzaprav dogaja. Poklepetali sta o otrocih, o tem, kako je bilo, ko so prišli in kakšni so zdaj. Slišali boste smeh in tudi stisko, saj mikrofon prenese vse. Svoje vtise bodo delili z nami tudi vaščana, prostovoljca in vzgojiteljici. Otroci pa nam bodo s svojo razigranostjo in odprtostjo pokazali, da jim je pri nas lepo .
Tatjana Gregorič, dolgoletna novinarka in glasbena urednica na Radiu Koper, je v eter našega radia skoraj 40 let prinašala številne, predvsem glasbene zgodbe. V največje veselje in zadovoljstvo ji je bilo delo z mladimi ustvarjalci, ki jih, kot pravi, lahko še danes kadarkoli pokliče, čeprav so nekateri svetovno uveljavljeni glasbeniki. O tem in številnih drugih njenih projektih in pobudah, zaradi katerih je septembra lani prejela najvišjo nagrado Mestne občine Nova Gorice, nagrado Franceta Bevka za življenjsko delo, boste slišali v tokratni oddaji Odprto za srečanja, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Igralka in pisateljica Maja Gal Štromar, Koprčanka v Ljubljani, in Danijel Malalan, igralec in direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper; prinaša pogovore z dvojicami, ki delujejo na različnih področjih – prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, zakonski partnerji, starši in otroci. Tokrat sta naša gosta igralka in igralec. Oba sta rada nastopala že kot otroka. Maja je namesto mikrofona imela kar krtačo, Danijel pa je rad pel. Njune poti do izobrazbe so bile različne. Maja je širila krila in se kot diplomirana romanistka odločila za študij na ugledni Mednarodni šoli Jacques Lecoq v Parizu, Danijel, iz domačih Trebč pri Trstu, je Ljubljano začel spoznavati šele kot študent prvega letnika dramske igre na AGRFT, sošolce pa zabaval z narečjem, ki ga niso razumeli. Oder imata oba enako rada. In oba sta na polju umetnosti svoje veje širila v vse smeri. Maja je igralka, pisateljica, gledališka pedagoginja, dramatesa in tudi mojstrica branja djotiša. Danijel je igralec, a tudi diplomiran ekonomist z magisterijem iz managementa umetnosti. Je umetniški koordinator in direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Številne vloge povezujeta z lahkoto, kajti «… v življenju igramo različne vloge prav vsak dan ...«, povesta v oddaji, ki ju predstavlja kot umetnika in kot človeka. Z njima se je pogovarjala Nataša Benčič.
'Turizem smo ljudje' je slogan legendarne kampanje za promocijo turizma v Sloveniji iz osemdesetih let minulega stoletja. Vodniki in vodnice so osebe, ki so lahko prvi in zadnji stik turistov z našo državo. Z eno bolj dejavnih lokalnih turističnih vodnic v slovenski Istri, Ireno Pahor, se bo v oddaji Odprto za srečanja pogovarjala Tjaša Škamperle.
Razvoj zavesti je bil do sedaj prepuščen stihiji, v prihodnje pa bi lahko bil voden - za vse, ki bi to hoteli. Tako pravi v razširjeni in dopolnjeni izdaji svoje zajetne knjige Razvoj zavesti David Cigoj iz Mirna na Goriškem. Na njegovi spletni strani lahko preberemo, da je novinar, raziskovalec in turistični vodnik. In tudi, da je pred trinajstimi leti med mirno vožnjo nedaleč od kamnitih balvanov Stonehengea v Angliji po približno petnajstih minutah kontemplacije ugledal jasen vzorec človeškega razvoja. Šlo je za neke vrste razsvetljenje ali natančneje uvid, je prepričan. Da bi ta preblisk bolje razumel in raziskal se je odločil za doktorski študij sociologije, pri čemer ga zanima predvsem relacija med družbenim in psihološkim razvojem posameznika. Nujno je, da se naša zavest začne hitro razvijati, kajti težave se nam tako hitro kopičijo, da jih ne utegnemo reševati z obstoječo zavestjo in moramo napredovati, opozarja David Cigoj. Kako, pa bo skozi pogovor poskušal izvedeti Valter Pregelj.
V oddajii Midva predstavljamo človeške dvoiine vseh vrst, ne le sorodstvene ali partnerske. Spoznali smo že mamo in sina, zdravnico in pacientko, očeta in sina in zdaj je čas za ženo in moža. Predstavljamo prvi par Slovenije, našo predsednico, dr. Natašo Pirc Musar in njenega soproga, dr. Aleš Musarja. Odprla sta nam vrata v svoj svet. Z njima se pogovarja Nataša Benčič.
Neveljaven email naslov