Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost oddaje je Zlatan Čok, prvi predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije. Koprčan, rojen v Beogradu, kamor sta ste pred fašizmom zatekla starša, tržaška Slovenca. Pomorski agent, ki je v času osamosvojitve ustanovil svojo pomorsko agencijo.
Videl je, kako sta zrasla koprsko pristanišče in Žusterna. Pogovarjali smo se tudi o njegovi službi v Romuniji, kjer so ga imeli za tajnega agenta.
486 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Gost oddaje je Zlatan Čok, prvi predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije. Koprčan, rojen v Beogradu, kamor sta ste pred fašizmom zatekla starša, tržaška Slovenca. Pomorski agent, ki je v času osamosvojitve ustanovil svojo pomorsko agencijo.
Videl je, kako sta zrasla koprsko pristanišče in Žusterna. Pogovarjali smo se tudi o njegovi službi v Romuniji, kjer so ga imeli za tajnega agenta.
Tatjana Mihelj, zmagovalka lanskih Melodij morja in sonca je gostja tokratne oddaje Odprto za srečanja. Goriška pevka v pogovoru s Tatjano Gregorič razkriva svoj odnos do slovenskih festivalov, pripoveduje o številnih nastopih na Goriškem, obujala spomine na otroštvo in mladost. Je prijetna, a tudi zelo neposredna sogovornica, saj odkrito spregovori o svoji večletni ljubezni z Majo, s katero živita v Gorici v Italiji. Tatjana je sicer zavezana športnim oblačilom, kratki pričeski, je velika ljubiteljica živali in teka, zanimajo jo za vizualizacija, astrologija, energije, numerologija.
Na Radiu Koper smo v oddaji Odprto za srečanja gostili Branka Sobana. Bil je publicist in večletni dopisnik iz Moskve, po odhodu v pokoj ostaja kolumnist in novinar Sobotne priloge Dela. Poročal je iz Rusije, kjer mu Kremelj zaradi kritičnih komentarjev o kršenju človekovih pravic v Čečeniji, enajst let ni dovolil vstopa v državo. Prepotoval je dobršen del ozemlja nekdanje Sovjetske zveze in pozna skoraj vse ruske disidente, med njimi tudi pokojna Borisa Nemcova in Ano Politkovsko. Branko Soban je Primorec, doma iz Gojač v Vipavski dolini. Nataša Uršič se je z njim pogovarjala o vojni v Ukrajini, o njenih vzrokih in posledicah ter o tem, kako bo vplivala na geopolitično podobo sveta v prihodnosti.
Aleš Oven, zaposlen na Univerzi na Primorskem, je konec minulega leta sam potoval po Južnoafriški republiki. Odpotoval je le nekaj dni pred izbruhom koronavirusne različice Omikron, ki se je po podatkih svetovnih epidemiologov prvič pojavila prav tam. Pozivov popotnikom, naj se vrnejo domov ni zasledil, saj je raziskoval na območjih, kjer ni bilo telefonskega signala. Pogosto tam tudi ni elektrike, je pa pravo razkošje tako naravnih kot kulturnih zanimivosti. In, kot bo povedal, tudi dobre hrane, ljudi in korupcije.
Slovenija je z jamami bogata država. V registru jam jih je evidentiranih več kot 14.200. Veliko jam je na Krasu, v Trnovskem gozdu in Kaninskem pogorju. Tam jih je odkrival tudi Bogomir Remškar, jamar, jamarski inštruktor in reševalec ter dolgoletni predsednik Jamarskega društva Danilo Remškar Ajdovščina.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Tomaža Miheliča, glavnega vokalista v triu Sestre, ki je pred 20 leti delil ljubezen na slovenskih in evropskih odrih. Spomnili smo se časov bleščic, hoje v visokih petah in večurnega britja nog. Govorili o njegovi ljubezni do plesa, študijskih letih v Ljubljani, potovanju v Indijo, pa tudi o spominih na otroštvo, ki je bilo prežeto z ljubeznijo staršev, pa tudi z zbadljivkami sovrstnikov.
Pri založbi Forma 7 je nedavno izšla prva knjiga o osebni izkušnji s Covidom pri nas. Napisala jo je Darja Korez Korenčan, dolgoletna urednica, televizijska voditeljica oddaj o umetnosti in kulturi, večkrat nagrajena avtorica v kulturnem uredništvu televizije Slovenija. V knjigi z bralci deli izkušnjo, ki ji je za vedno zaznamovala življenje. Upa, da bo njena zgodba pomagala še komu, ki se bori s posledicami te bolezni. Z Darjo Korez Korenčan se je o bolezni in o vrednotah, ki so po njej prišle v ospredje, pogovarjala Mateja Brežan.
Gost oddaje Odprto za srečanja je Aljoša Rehar, novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije. Medija, ki je lani obeležil 30 letnico obstoja, a se je poleg opravljanju svoje osnovne vloge, to je nacionalne tiskovne agencije, moral posvečati predvsem obstanku. Podpora uredništva, ki jo je dobil ob imenovanju, je bila izjemna, kar kaže tudi na ekipni duh, ki vlada v agenciji. Sta-jevec je že 22 let. Preden je decembra lani postal odgovorni urednik, je vodi skupino za digitalno strategijo. Primorca (foto: Nebojša Tejić/STA) je v studiu Radia Koper gostila Tjaša Škamperle.
Volilci in volilke bodo lahko šli letos trikrat na volitve, v nekaterih občinah, kot je izolska, kjer bo referendum, celo štirikrat. Državna volilna komisija je na super volilno leto pripravljena, pravi njen direktor. Nekaj dilem, ki kličejo po razjasnitvi, je tudi zaradi zdajšnje epidemične situacije, če ta do prvih volitev, ki naj bi bile aprila, izzvenela. Z Dušanom Vučkom se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Ob dnevu ustavnosti je naš gost novi predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto. Triletno funkcijo je prevzel pred dnevi in dejal, da ustavno sodišče ni le covid sodišče. Ali zakonodajalec in izvršilna veja oblasti odločbe in sklepe ignorirata? Kakšno je delovno vzdušje med ustavnimi sodniki, če je v mnenjih nekaterih mogoče prebrati tudi kritične besede do sodniških kolegov? Včasih je veljalo, da se sodb ustavnega sodišča ne komentira, le spoštuje ter izvršuje. Zakaj, kot kaže, ni več tako? In še, ali in zakaj je sodba glede Mestne občine Koper med najstarejšimi neuresničenimi sodbami ustavnega sodišča.
Jožko Čuk je nekdanji direktor Saturnusa, Gospodarske zbornice Slovenije in Narodnega gledališča Nova Gorica. To so funkcije, po katerih je najbolj znan. A njegovo delovanje in zanimanje ni omejeno samo na ozko gospodarsko področje. Spogledoval se je tudi s politiko, bil je državni svetnik in predsednik slovenskega Združenja za kakovost in odličnost. Po upokojitvi je naredil tečaj za turističnega vodnika in se specializiral za turistične jame. Pod okriljem civilne pobude si prizadeva za ohranitev kulturne dediščine Dutovelj. Za diplomo je naštudiral zavorne sisteme, za magisterij pa vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Spomni se, da je samo pri enem predmetu predelal 60 knjig s področja sociologije. Vse to in še marsikaj več je v oddaji Odprto za srečanja povedal Jasni Preskar.
Robert Golob, 54-letni Novogoričan, je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Vladajoča politika je povedala, da ga niso odstavili, temveč da mu je v podjetju GEN-I potekel mandat. To so zatrjevali tudi po novinarski konferenci, na kateri je Tone Krkovič razgalil načrt njegove odstavitve iz podjetja, ki letno obrne milijarde evrov. Golob je te dni močno v soju žarometov. Pravi, da jih ne bo izkoristil za ustanavljanje lastne stranke. Strankokracija je po njegovem preživeta. Ne zanima ga niti zmaga na volitvah. Tudi če bi zmagal, bi bila to zanj pirova zmaga. S somišljeniki ima drugačen načrt. Zdravo jedro slovenske družbe želijo premakniti v moč kolektiva skozi gibanje. Blizu so mu organizacije v Gibanju za pitno vodo. Ker zahtevajo pravice za ljudi in jih ne zanima, katera ideološka oblast vodi lokalno ali državno politiko. Če bi takšno gibanje uspelo na volitvah, tako Golob, bi mogoče iz države izginila tema, ki je zagrnila sončno stran Alp.
Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.
Nastopanje na odru, pred kamerami in mikrofoni, so ji bili položeni v zibelko. Njena mama in oče sta namreč aktivna v medijih in njuna edinka je šla po tej poti že v rosnem otroštvu. V domači Novi Gorici se je kot osnovnošolka pridružila Amaterskemu mladinskemu odru in poti nazaj ni bilo več. Naslednji korak je bil študij na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo, kjer je lani opravila magisterij. Enega prvih poklicnih vrhuncev je dramska igralka Anuša Kodelja doživela na letošnjem Festivalu slovenskega filma, kjer je prejela nagrado za najboljšo stransko žensko vlogo v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko. Anušo, ki so jo številni spoznali predvsem po vlogi Tanje v televizijski seriji Najini mostovi, je pred mikrofon povabil Sandi Škvarč.
Naš gost v tokratni oddaji je koprski odvetnik Janez Sarman, ki je od letos tudi predsednik Odvetniške zbornice Slovenije. Prvi, ki ne prihaja z območja Ljubljane. Kakšna je vloga zbornice, kakšen je položaj odvetnika v naši družbi in kako gleda na aktualne dogodke pri nas, ga je med drugim spraševal Andrej Šavko.
Naš gost v oddaji Odprto za srečanja je Izolan, profesor dr. Ervin Kocjančič, priznani urolog, ki ga je življenjska pot odnesla najprej v Italijo, nato v Zda, v Chicago, kjer je predstojnik oddelka rekonstrukcijske urologije na Univerzi Illinois v Chicagu. V zadnjem letu je opravil 85 operacij potrditve spola, česar je v medicini vse več in bil je eden prvih, ki je odprl post specialistični študij za nove generacije urologov na tem področju v Zda. Ob obisku v domači Izoli ga je na radijski klepet povabila Nataša Benčič.
Kristjan Mlekuš je tisti 43-letni policist, ki ga je v slovensko javnost izstrelil boj za pravice policistov. Del javnosti ga zaznava kot junaka, ker se je postavil po robu tako generalnemu direktorju policije kot ministru za notranje zadeve zaradi podpore policistom na protestih, na katerih je vlada prvič v zgodovini samostojne Slovenije aktivirala 9. člen. Kar je sledilo v sliki, zvoku in besedah, je z veliko zaskrbljenostjo spremljala večina državljanov. Mlekuš je kot predsednik Sindikata policista Slovenije v javnem pismu zahteval, naj se ugotovi, ali je policija sploh ravnala v skladu s pravili in ali je vodstvo dajalo zakonite ukaze. Zaradi »lova« na anonimnega policista, ki je govoril v oddaji Tarča, je Mlekuš v podporo na svojem FB-profilu napisal, da anonimni policist predstavlja glas več kot osem tisoč policistk in policistov na terenu. Tudi njegovega. V oddaji Odprto za srečanje je Primorca, ki z družino živi v Kozani v Goriških brdih, pred mikrofon povabila Nataša Uršič.
V oddajo Odprto za srečanja smo povabili družino Klančnik iz Vipave. Šestčlanska družina je v avgustu prehodila 150 kilometrov dolgo krožno pot okoli Mont Blanca. Anjo in Tomija morda poznate kot aktivna športnika, ki neizmerno uživata v naravi in na tekaških potovanjih. Svoje otroke vzgajata v športnem duhu in tudi zato sta letošnji dopust organizirala drugače in se skupaj z njimi odpravila na to kar zahtevno pot okrog tega gorskega masiva. V tem aktivnem življenju, polnemu adrenalina, so našli čas tudi za gostovanje v našem studiu. K pogovoru je Anjo, Tomija in najmlajšo članico družine Klančnik, 9-letno Tinkaro, povabil Boštjan Simčič.
Ob državnem prazniku, dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo se pogovarjali s predsednikom države, Borutom Pahorjem, ki se mu prihodnje leto izteka mandat. O Primorski, priložnostih in ovirah za njen razvoj, o bitki z virusom in mediji, ali predsednik še zaupa vladi in o drugih aktualnih vprašanjih se je z njim pogovarjal odgovorni urednik Radia Koper Andrej Šavko.
Valentina Lacovich je Koprčanka, ki je našla delo in dom v Brnu na Češkem. Tja je prvič prišla, ko je podpisala pogodbo o delu v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne v Brnu, pognala korenine in ostala. Ob obisku v domačem Kopru jo je na klepet povabila Nataša Benčič.
Letos mineva 30 let od sprejetja resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, dokumenta, ki je začrtal smer razvoja naše države, da bi ta izkoristila vse prednosti morja, lege, infrastrukture, pomorske tradicije ter znanja. 7.marca v spomin na sprejetje resolucije praznujemo tudi dan pomorstva. A ker je letos minil v epidemičnih razmerah, se bodo resolucije spomnili na sobotnem dogodku v Kopru. Že nocoj pa tudi v oddaji Odprto za srečanja. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Petrom Vidmarjem.
Neveljaven email naslov