Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji gostimo tržaškega pesnika, prevajalca in urednika Marka Kravosa, ustvarjalca in pobudnika mnogih kulturnih pretokov in izmenjav ob naši zahodni meji, a tudi širše, človeka dialoga in sodelovanja. Marko Kravos je eden tistih ljudi, ki ga je knjiga najprej očarala, potem pa doživljenjsko zaznamovala. Morda še bolj zato, ker se je rodil slovenskima staršema v Italiji, v času jezikovne in kulturne diskriminacije. V svoji dolgoletni karieri književnika je izdal več kot 30 pesniških zbirk, bil večkrat nagrajen, vseskozi pa je sodeloval v slovenskih in mednarodnih književnih organizacijah.
486 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
V oddaji gostimo tržaškega pesnika, prevajalca in urednika Marka Kravosa, ustvarjalca in pobudnika mnogih kulturnih pretokov in izmenjav ob naši zahodni meji, a tudi širše, človeka dialoga in sodelovanja. Marko Kravos je eden tistih ljudi, ki ga je knjiga najprej očarala, potem pa doživljenjsko zaznamovala. Morda še bolj zato, ker se je rodil slovenskima staršema v Italiji, v času jezikovne in kulturne diskriminacije. V svoji dolgoletni karieri književnika je izdal več kot 30 pesniških zbirk, bil večkrat nagrajen, vseskozi pa je sodeloval v slovenskih in mednarodnih književnih organizacijah.
V tokratni oddaji odprto za srečanja gostimo učiteljico matematike Matejo Peršolja. Vrtojbenka, ki že dvajset let živi v Domžalah, je avtorica priročnika za učitelje Formativno spremljanje v praksi in ena izmed petih kandidatov, ki se potegujejo za mesto slovenskega predstavnika na svetovnem izboru Najboljši učitelj na svetu. Z njo se pogovarja Karin Zorn Čebokli.
Gostja tokratne oddaje je Milanka Lange Lipovec, prva Slovenka, ki je objadrala svet. Neustrašno morjeplovko in izjemno pripovedovalko zgodb, ki ji je morje med drugim povsem spremenilo pogled na življenje, smo sicer že predstavili v naši oddaji Morje in mi, tokrat pa nam je svoja potovanja po morjih predstavila bolj podrobno. Za zdaj še povejmo, da jo je na pot leta 1993 povabil njen partner, francoski grof in uspešen poslovnež Roger de la Grandier, v katerega se je strastno zaljubila pri 48-ih letih. Na kopnem je pustila uspešno poslovno kariero in se brez najmanjše jadralske izkušnje odpravila v neznano. Z Milanko Lange Lipovec, ki je svoje morske dogodivščine popisala tudi v treh delih, se je pogovarjala Lea Širok.
Informacije o novem sevu koronavirusa zbujajo skrb in veliko vprašanj. Tistih, ki so se že cepili in tistih, ki se nameravajo. Med vodilnimi slovenskimi poznavalci razmer je dr. Alojz Ihan, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo. Tjaša Škamperle ga je povabila v oddajo Odprto za srečanja
Na dan inavugracije 46. predsednika ZDA smo poklicali Vereno Dobnik, po rodu Primorko, nekdanjo novinarko pri Asossiated press, glasbenico, ki se je pred leti Iz Bostona preselila v New York.
Gost oddaje Odprto za srečanja je režiser in scenarist Martin Turk, uspešen filmski ustvarjalec in dobitnik ševilnih nagrad. Nazadnje je na festivalu slovenskega filma lansko jesen prejel vesno za najboljši igrani celovečerec, film Ne pozabi dihati. Odraščal je v Trstu, kjer se je šolal do akademije, po končani AGRFT pa je ostal v Ljubljani. Za seboj ima tri celovečerne filme, veliko kratkih in nekaj dokumentarnih, pa tudi lepo število nagrad doma in na tujem ter veliko gostovanj na festivalih.
V zadnji oddaji Odprto za srečanja se bomo še enkrat ozrli v leto, ko smo obeležili 30 letnico samostojnosti in plebiscita. Pred dnevi smo ob tej priložnosti gostili sogovornike treh različnih generacij - 90 letno zgodovinarko dr. Milico Kacin Wohinz, 60 letnega profesorja književnosti Mirana Košuto in Dejana Jankovića, ki se je rodil malo prej, kot naša država. Njihove poglede na prehojeno pot smo že slišali na dan samostojnosti in enotnosti in nocoj jih bomo znova.
Dr. Damijan Štefanc je izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednik Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Že kot dijak Gimnazije Koper v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja je bil zgovoren in kritičen, njegovo orožje so bili trdna stališča in neizpodbitni argumenti, sogovorce pa je znal razorožiti predvsem z ironijo. Prve izkušnje je nabiral na radiu, bil je literarno in gledališko dejaven. Tudi zato je z izbiro poklicne poti na področju pedagogike mnoge presenetil. Po kratkem skoku v politiko, je zdaj predvsem prepoznan kot izredno dejaven član kroga pedagoških delavcev, ki je ohranil najstniško kritičnost in odločevalcem na tem področju redno nastavlja ogledalo. Spoznajmo Damijana Štefanca. Z njim se je pogovarjala Mateja Brežan.
Prejšnji mesec se je poslovil Pavel Medvešček. Na valovih radia Koper smo ga pogosto gostili. Z njim smo se največkrat pogovarjali o starovercih, ki so živeli v srednji soški dolini. Visoko v hribovskih zaselkih in na samotnih kmetijah so imeli svoj način življenja, bivanja in verovanja, ki ni bil še zabeležen. Pavel je prvi začel odstirati njihovo skrivnost že v 50ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je tudi zadnjim starovercem moral priseči. Zaobljubil se je, da bo njihove običaje lahko objavil v letu, ko se bo lunin krajec obrnil proti zemlji. To se je zgodilo ob popolnem luninem mrku leta 2007. Nataša Uršič se je s Pavlom Medveščkom pogovarjala tik pred njegovo razstavo etnološke zbirke z naslovom Staroverstvo in staroverci, ki so jo v Goriškem muzeju postavili leta 2016.
Gost oddaje Odprto za srečanja je doktor Mario Fafangel, prepoznaven obraz boja proti koronavirusu. Je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje, takorekoč prvi epidemilog v državi. Njegov način pojasnjevanja epidemije javnost dobro sprejema, vliva zaupanje, a ga ne slišimo zelo pogosto. Čeprav živi v Miljah, se je Tjaša Škamperle z njim srečala v Ljubljani, njegove obveznosti na vrhuncu drugega vala so namreč velike. Je optimist, čeprav jadranje na optimistu, k čemur ga je spodbujal tudi nuno, legendarni jadralec in olimpionik Mario Fafangel, zanj ni postalo nepogrešljivo.
Univerza v Novi Gorici je 24. septembra zaznamovala 25-letnico svojega delovanja. Na ta dan leta 1995 sta namreč Danilo Zavrtanik za Inštitut Jožef Stefan in Črtomir Špacapan za Mestno občino Nova Gorica podpisala na Gradu Kromberk pogodbo o ustanovitvi Fakultete za znanosti o okolju. S tem je bil položen temelj za oblikovanje raziskovalne paradigme na Goriškem in čez tri leta tudi za statusno nadgradnjo v visokošolski zavod Politehnika Nova Gorica. Ta pa se je marca 2006 z odločbo državnega Sveta za visoko šolstvo preoblikovala v Univerzo Nova Gorica. Na njenem čelu je vseh 25 let njenega izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega razvoja dr. Danilo Zavrtanik - najprej na mestu predsednika predhodnice novogoriške Univerze, danes pa njenega rektorja. Osrednja slovesnost ob jubileju je zaradi epidemioloških razmer odpadla, zato pa je rektorja Danila Zavrtanika v Dvorcu Lanhieri v Vipavi, kjer je tudi sedež Univerze v Novi Gorici, povabil pred radijski mikrofon Valter Pregelj.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Gostja oddaje Odprto za srečanja bo Marijana Sikošek, dekanja Fakultete za turistične študije Portorož. O turizmu v času pandemije in po njej, o odpovedanih prireditevah, tudi Istrskem maratonu, in o tem, zakaj je njen moto cum grano salis. V pogovoru, ki ga vodi Tjaša Škamperle.
Nanča Kosmač Kogej, ob 100-letnici rojstva in 40-letnici smrti pisatelja Cirila Kosmača. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
V Špetru v Benečiji se nahaja sedež Društva mladih Slovencev v Italiji. Združuje okrog 50 mladih iz različnih koncev Dežele Furlanije Julijske krajine. Društvo je nastalo iz potrebe in želje, da bi mladim omogočili pridobivanje izkušenj na področju društvenega delovanja, jim s pomočjo izobraževanj nudili pomoč pri razvijanju kompetenc in motivacije za samostojno delovanje v okolju, v katerem živijo. "S srečanji bi radi mlade spodbudili in jim pokazali, da je delo v društvih lahko zanimivo", meni predsednica društva Neža Kravos, ki je ob letošnji 90-obletnici spomina na bazoviške junake slednjim posvetila pismo. Z razmišljanjem o mladih generacijah nekoč in danes se tudi začenja pogovor v današnji oddaji Odprto za srečanja.
Letos obeležujemo 130 letnico rojstva in 50 letnico smrti pisatelja in pesnika Franceta Bevka. Njegova bogata literarna zapuščina obsega zgodovinske romane in romane iz sodobnega življenja,novele, kmečke povesti, črtice, drame, mladinske povesti, pesmi, filmske scenarije,potopise in prevode.Napisal je več kot 150 del, ki so prevedena v številne jezike. V oddaji Odprto za srečanja gostimo njegovo vnukinjo Alido Bevk, tudi zapisano kulturi. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Tokrat gostimo zgodovinarja, novinarja in urednika Tina Mamića. Po novinarskih in uredniških izkušnjah na reviji in Radiu Ognjišče ter Primorskih novicah je danes samostojni novinar in urednik spletnega časopisa Vipavska. Je tudi eden od ustanoviteljev ter nekdanji predsednik Združenja novinarjev in publicistov, bil je član programskega sveta RTV Slovenija. Ustanovil je prvo agencijo za rodoslovje v državi, rodoslovni časopis in portal "Slovenski rod". Pred štirinajstimi leti je postal tudi zapriseženi sodni izvedenec za področje rodoslovja, danes pa se ukvarja in preživlja z izdelovanjem družinskih dreves oziroma rodovnikov. Družbeno in politično dogajanje ubeseduje v kolumnah, ki jih v glavnem objavlja v spletnih medijih, izdal pa je tudi knjigo Dalmatino. Pred kratkim je izšla njegova najnovejša knjiga Priimki, njihov izvor in pomen. Zato je ob tej priložnosti Tina Mamića pred mikrofon povabil Valter Pregelj.
Gostja oddaje Odprto za srečanja bo svetovna plesna zvezda Katarina Venturini. Danes ima svojo plesno šolo, Plesno zvezdo, sicer pa je bil par Venturini-Škufca prejemnik 23 državnih odličij ter štirikratni prvak v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Par je prejel leta 2002 tudi Bloudkovo nagrado.
Violeta Bulc je leta 2015 postala evropska komisarka v Komisiji Jean Clauda Junckerja in prevzela prometni resor. Takrat si ni mogla niti približno predstavljati, v kakšnih težavah se bo panoga znašla zaradi svetovne pandemije. V tokratni oddaji o tem, kako bomo potovali v bodoče, tudi z letečimi avtomobili - kot boste slišali, ne gre več le za znanstveno fantastiko - pa tudi o krizi demokracije in vladavine prava v Evropi. Z Violeto Bulc se je pogovarjal Andrej Šavko.
Bojana Pivk Križnar je pomemben člen Ustanove Toma Križnarja, učiteljica razrednega pouka, novinarka, ki so jo osvojile Nubske gore, ki se ne boji stiska rok gobavca, žena Toma Križnarja. Marsikaj si že več let prizadeva spremeniti. Daleč od naših vsakdanjih težav v Nubskih gorah pomagata zdraviti gobavost. Predlani sta pristala v priporu med Sudanom in Južnim Sudanom. Zato je spraševati po strahu danes, ko je v svetu zaradi koronavirusa zbolelo že10 milijonov ljudi, verjetno odveč. O sočutju, grožnji koronavirusa in gobavosti se je z Bojano Pivk Križnar ((na fotografiji s Tomom Križnarjem, Foto: Ustanova Toma Križnarja) pogovarjala Tjaša Škamperle
Pofesor na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dr. Tomaž Grušovnik, je filozof. Ukvarja se z etičnimi vprašanji sodobnega sveta. V času epidemije se je zaprl v stanovanje in spisal knjigo z naslovom Karantenozofija. Izšla je pri založbi Mladinska knjiga, v njej strni svoja razmišljanja o družbi v času virusa. Njegova filozofija razlaga, kaj se v spremenjenih razmerah dogaja z družbo. Je šlo za koronakrizo ali za krizo informacij? Je epidemija primerljiva z vojno? Imajo teorije zarote prav? Prisluhnite pogovoru.
Neveljaven email naslov